Klic z Doba

Nekdanji policist Franc je pivskega kolega pretepel do smrti, zdaj išče stik z mediji

S.S.
18. 10. 2019, 19.31
Deli članek:

Ondan je na naše uredništvo poklical Franc Vajda, ki zaradi sostorilstva pri uboju prestaja 14-letno zaporno kazen v našem največjem zaporu na Dobu. Za Svet24 bi rad spregovoril o svojem primeru in še čem, vendar so na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) naš obisk zavrnili.

Gabrijel Toplak
Franc Vajda (levi) in Andrej Bagari sta policiji prijavila, da naj bi 65-letni moški v Vajdovi hiši umrl zaradi padca po stopnicah.

Nekdanji policist Franc Vajda se je skupaj z Andrejem Bagarijem znašel na zatožni klopi ptujskega okrožnega sodišča zaradi uboja Srečka Marina 4. junija predlani.

Do incidenta je prišlo v Vajdovi hiši na Ptuju, kjer je zbrane sprl alkohol, policisti pa so bili sprva obveščeni, da je 65-letnik umrl zaradi padca po stopnicah. A so ob prihodu na kraj hitro ugotovili, da je več kot očitno umrl nasilne smrti. Vajda je krivdo za uboj vseskozi zanikal in trdil, da je dogajanje v hiši prespal, da mu je Bagari nekaj podtaknil v pijačo, medtem ko je slednji skesano priznal, da sta Marina s skupnimi močmi pretepla do smrti. Vajdi so sodniki prisodili 14 let zapora, Bagariju 12 let, sodba pa je postala pravnomočna novembra lani, tako da sta se takrat oba iz pripora preselila v zapor. Na Dobu pa se Vajda nekako ni udomačil. V telefonskem klicu je potarnal, da kot nekdanji policist doživlja »konstantna šikaniranja in napade« ter nas prosil, da objavimo njegovo zgodbo, nekaj krepkih pa je obljubljal tudi o direktorici zavoda Lidiji Pezdir Ristić.

Obiska nam pristojni niso dovolili

Na URSIKS smo zato poslali prošnjo, ali bi se lahko dobili z zapornikom Vajdo, a so nas zavrnili. »Pravilnik o izvrševanju kazni zapora v 59. členu določa, da se pri odločanju o stiku obsojenca z mediji razlogi varnosti, zaščite javnega interesa ali varovanja integritete žrtev, drugih obsojencev ali delavcev Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij presojajo zlasti glede na namen stika, obsojenčevo varnostno oceno, morebitne odprte kazenske postopke, odprte pritožbene postopke po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, režim prestajanja kazni zapora, odnos do storjenega kaznivega dejanja, odnos do kazni in pomembnost stika za javno mnenje,« so nam pojasnili. In zaključili: »V skladu z navedeno pravno podlago je direktorica zavoda odločila, da se stik z mediji za imenovanega obsojenca ne omogoči.«