Estrada

Življenjski biser znanstvenice Marije Stanonik

Jožica Planinc, Ženska
29. 12. 2018, 15.01
Deli članek:

Prof. ddr. Marija Stanonik, znanstvena svétnica, izredna članica Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Njeno poslanstvo je širjenje ideje domačega okolja in poglabljanje zavesti o njegovih vrednotah.

J. P.
Kdo bi izmeril življenjske sile in moči, ki so se pretočile v poslansko vizijo ddr. Marije Stanonik? Morda današnji čas njeno delo premalo ceni.

Prof. ddr. Marija Stanonik (roj. 23. maja 1947 v Žireh, Dobračeva) je utemeljiteljica slovenske slovstvene folkloristike, ki je letos julija prejela tudi plaketo Občine Divača 2018 za strokovno-znanstveno raziskovanje, uveljavljanje in ovrednotenje folklornega gradiva zbranega na Divaškem, Vremskem, Senožeškem in v Brkinih ter vključenost le-tega v slovensko nesnovno kulturno dediščino. Njeno poslanstvo je širjenje ideje domačega okolja in poglabljanje zavesti o njegovih vrednotah.

Več kot desetletje jo že vodi raziskovalna pot tudi skozi slovstveno folklorno dediščino občine Divača. S svojim znanstvenim, visoko strokovnim pristopom in sodelovanjem je prispevala k ugledu in uveljavitvi te občine v slovenskem prostoru.

Že leta 1994 je kot urednica znanstvene revije pri SAZU Traditiones opazila raziskovalne rezultate divaških šolarjev in objavila njihov članek z naslovom Brkinski govor. Leta 1998 pa je ovrednotila knjigo Zlate nitke časa – Po poteh naravne in kulturne dediščine v občini Divača (avtorice Jožice Planinc), ki sta jo izdali OŠ Divača in Občina Divača. Tankočutna slovstvena folkloristka si namreč že desetletja vztrajno prizadeva za vključitev slovstvene folklore v izobraževalni proces na vseh ravneh in že v knjigi-učbeniku Slovstvena folklora v domačem okolju (Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1990) poudarja pomen domačega okolja za prenašanje duhovne kulture domačega kraja na mlade rodove in da je slovstvena folklora vrednota; ob tem pa strogo zavrača tista dela, ki prihajajo na dan, kot sama pravi, »pod plaščem folklorizma, domoljubja in ljubiteljstva, s čimer tako avtorji posamezniki kot tudi društva pogosto opravičujejo pomanjkljivo strokovnost«.

Pobudnica in snovateljica vseslovenskega etničnega projekta

Marija Stanonik, magistrica etnologije, doktorica družbenih, humanističnih in teoloških znanosti s področja filologije, doktorica literarnih znanosti ter profesorica slovenske književnosti je pobudnica, snovateljica in strokovna urednica knjižne zbirke slovstvenih folklornih pripovedi Glasovi, v kateri je od leta 1988 do leta 2018 izšlo petdeset knjig z 20250 folklornimi pripovedmi iz različnih delov slovenskega etničnega prostora. V tem velikem vseslovenskem projektu je poudarjeno slovenstvo kot velika družbena vrednota.

Tudi območje občine Divača je skrbno obdelano kar v dveh knjigah te knjižne zbirke: 27. knjiga avtoric Marije Krebelj in Nade Kerševan je izšla leta 2003 (Düša na bicikli) in predstavlja duhovno kulturo Brkinov in dolino Reke, kjer sta avtorici orali ledino, a potrpljenje, strpnost in zaupanje ddr. Stanonikove v njuno delo so bili neizmerni. 47. knjiga iz te zbirke z naslovom Vεkuli riti u garžet (prav tako avtorice Nade Kerševan) pa je izšla leta 2016 in zajema vasi: Dolenjo vas, Gabrče, Laže, Otošče, Potoče, Senadole in Senožeče, ter vasi v občinah: Koper, Hrpelje-Kozina, Postojna, Sežana in Vipava.

J. P.
V svojih javnih nastopih poudarja, da je tradicija domačega kraja, obogatena z novostmi, tista životvorna življenjska sila, ki spodbuja dojemanje identitete domačega kraja in oblikovanje samozavesti.

V knjigo Moški na položajih, ženske v strahu, otroci na češnjah (2012), ki je pomemben prispevek k zgodovinopisju, je med pričevalce o 10-dnevni vojni za obrambo samostojne Slovenije vključila tudi občana Divače.
V knjigi Slovenska pesem v tujem škornju (2014) pa je med drugimi predstavila dva domačina iz Vremske doline, in sicer organista Albina Mergona, ki je okoli leta 1930 napisal in uglasbil pesem Krasa sini, in odkrila dolnjevremskega pesnika Danila Florjančiča ter ovrednotila njegovo pesniško zbirko Pomladanske zarje iz leta 1945, ki jo je izdal šele leta 2016 v samozaložbi njegov sin Damijan Florjančič.

V zadnjem desetletju je prof. ddr. Marija Stanonik v svojih javnih nastopih na Primorskem, prek štirideset jih je bilo povezanih samo z divaško občino (tudi v Postojni, Ilirski Bistrici, v občini Sežana, v Kopru, v Hrpeljah, v Pivki), v Ljubljani ter drugje, in v medijih, na javnih prireditvah, ob predstavitvah knjig o domačem okolju, tako v občini Divača, po Sloveniji in tudi v zamejstvu – polagala na srca pomen dokumentiranih dejstev v njih za lokalno zgodovino in širše, ter da je tradicija domačega kraja, obogatena z novostmi, tista životvorna življenjska sila, ki spodbuja dojemanje identitete domačega kraja in oblikovanje samozavesti.

Njeno poslanstvo

Prof. ddr. Marija Stanonik je znanstvenica, ki s svojo globino in istočasno skromnostjo orje ledino tam, kjer je za ohranitev pristnosti in lepote slovenskega jezika in ohranjanje kulturne dediščine najbolj učinkovito. Njeno poslanstvo – širjenje ideje domačega okolja in poglabljanje zavesti o njegovih vrednotah – je pomembno pri odkrivanju vsakdanjega okolja, doživljanju in spoznavanju njegove zgodovine tudi prek lokalnih domoznanskih knjig. Smisel njenega poslanstva pa je tudi v spodbujanju medgeneracijskega povezovanja ter krepitvi stikov med domačini in priseljenci, da se slednji lažje vživijo in vključijo v duhà okolja, da se ukoreninijo in razrastejo v okolju, v katerega si želijo umestiti. In divaška občina je že od svojega nastanka naklonjena krepitvi kakovosti ohranjanja kulturne dediščine in sobivanja tradicije in sodobnosti ob upoštevanju strokovno-znanstvenih impulzov strokovnjakov, zato je prepoznala in na pobudo zbirateljice slovstvene folklore Nade Kerševan in učiteljice slovenščine Jožice Planinc ter predlagatelja, člana občinskega sveta Martina Prelca, tudi nagradila nesebično delo znanstvenice prof. ddr. Marije Stanonik za skupnost v občini Divača in širše. Bodo tudi druge primorske občine uvidele pomen njenega dela na področju slovenske slovstvene folkloristike, posledično pa tudi prizadevnost in trud njenih številnih sodelavcev na terenu za širjenje ideje domačega okolja in poglabljanje zavesti o njegovih vrednotah?!

J. P.
Zgodovina slovenske slovstvene folkloristike.

V obsežni bibliografiji vrhunske znanstvenice ddr. Marije Stanonik je nad tisoč enot, med drugim je dvajset znanstvenih in šest strokovnih monografij, številni znanstveni članki in strokovni prispevki.
Sicer pa je znanstvenica Marija Stanonik poleg letošnje divaške občinske plakete za svoje delo prejela tudi naziv »častna občanka Občine Žiri«, Murkovo in Štrekljevo nagrado ter nagrado »Naša Slovenija 2016« za raziskovanje in uveljavljanje kulturne dediščine kot snovateljica, pobudnica in strokovna urednica monumentalne knjižne zbirke folklornih pripovedi Glasovi, ki izhaja že trideset let.

Zagotovo ga ni kotička slovenskega etničnega prostora, ki bi ne bil za ddr. Marijo Stanonik pomemben, vreden pozornosti in odkrivanja in ohranjanja duha prednikov tako v matični domovini, v zamejstvu in med izseljenci. Spoštljivo in srčno, dostojanstveno in odločno prepričuje s svojim delom že štiri desetletja, da je slovenstvo velika družbena vrednota.
Kdo bi izmeril njene življenjske sile in moči, ki so se pretočile v njeno poslansko vizijo? Morda današnji čas njeno delo premalo ceni. Bodo šele zanamci prepoznali življenjski biser, ki ga je skozi lastno trdo delo iz sebe iztisnila znanstvenica Marija Stanonik, utemeljiteljica slovenske slovstvene folkloristike?! 

Objavljeno v reviji Ženska št. 10, 1. 10. 2018.