Za začetek se je dobro seznaniti z uporabnim izrazom, s katerim strokovnjaki za prehrano na preprost način označujejo kakovost hrane: gostota hranil (nutrient density). Ta nam pove, kako bogato s hranilnimi snovmi je določeno živilo oziroma koliko hranil ima na energijsko enoto. Da bi telo čim bolje oskrbeli z nujno potrebnimi snovmi, je seveda dobro posegati po živilih, ki imajo visoko gostoto hranil. Na primer: če pojeste za 200 kalorij kakovostnega polnozrnatega kruha, dobite bistveno več hranil, kot če pojeste 200 kalorij belega kruha. Poseganje po hranilno gostih živilih je pozimi zaradi manj raznovrstnega jedilnika še pomembnejše kot sicer, prav vedno pa velja, da je hranilno gosta hrana najboljša izbira. Res ni pomembno samo to, koliko kalorij zaužijete, temveč tudi, kako kakovostna je ta hrana.
Najboljša zimska sadje in zelenjava
Ker je vedno dobro jesti sveža in lokalno pridelana živila, najprej poglejmo, katera od hranilno gostih živil so pozimi pri nas sploh na voljo na vrtovih in v rastlinjakih. Visoko na lestvici je zelje (belo in zeleno), na začetku zime pa so od najboljših na voljo še brstični ohrovt in ohrovt ter seveda gobe. Pri sadju je žal, da bi zaužili najboljša hranila, večinoma treba poseči po zamrznjenih pridelkih. Na srečo so poleg granatnega jabolka, ki ima veliko vitaminov in je svež na voljo vse do januarja, na vrhu seznama hranilno gostega sadja tudi jagode in borovnice, ki jih zamrznjene posamično ali skupaj z malinami in/ali robidami najdemo v vsaki trgovini. Poleg naštetega sadja in zelenjave pa seveda ne bo škodilo, če boste v svoj jedilnik vključili še druge vrste teh zdravih skupin hrane.
Sveži tudi sredi zime. So slastni in hrustljavi, polni koristnih snovi ter povrhu lahko prebavljivi. Odlični so predvsem lečini, sojini in alfa alfa kalčki.
Pomaranče
Uživanje teh nam je pozimi tako ali tako že prešlo v navado, zato na to ni treba posebej opozarjati – a le ne pozabite nanje.
