Kljub osvojeni lovoriki pa Tjaša niti enega dneva ni izpustila treninga – ne samo zaradi vzdrževanja kondicije, ampak tudi zato, ker je ples njeno zdravilo.
Z njegovo pomočjo je premagala tudi motnjo hranjenja in se soočila z nasiljem, ki ga je bila deležna v preteklosti. »Nekateri ljudje lažje govorijo, drugi pojejo ali rišejo, sama pa sem se najbolj našla v plesu. Imam občutek, da svojih tako močnih čustev ne morem povedati z besedo, izrazim jih lahko le s plesom. Samo s plesom lahko podoživim in izživim svoja čustva. Ples je moj jezik,« pravi 24-letna mojstrica plesa ob drogu, ki je z vratolomnimi akrobacijami jemala dih tako žiriji kot gledalcem – pa tudi svojim najbližjim, ki so ji ves čas stali ob strani, za kar jim je zelo hvaležna.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
»Zelo sem vesela, da moji starši spoštujejo moje delo in da se jim zdi izjemno. Podpirajo me z vsem srcem in za to sem jim zelo hvaležna. Zdaj ko vidijo, da se tudi v tem da uspeti, jih tudi ne skrbi več zame. V veliko podporo mi je tudi moj fant. Vedno je tu zame, da me spodbudi, ko skoraj že obupam. Tudi sam je imel težke preizkušnje v življenju in je moral letos zaradi bolezni že petič zapustiti svojo strast – tek. A zdaj se ponovno vrača. Enako motiviran že petič. Drug drugemu sva velika opora, imava podobno preteklost, zato se toliko bolj razumeva in čutiva. Z zgodbo iz preteklosti motivirava drug drugega in si stojiva ob strani. Za vsakim udarcem se skupaj vračava močnejša,« nam je še razkrila Tjaša.
