Sedem let sem imela težave z osteoartritisom. Zelo dolgo sem jemala protibolečinske tablete, vendar so mi resno načele želodec in jetra. Potem sem začela uporabljati naravna prehranska dopolnila, ki ste jih že priporočali na teh straneh. Ni šlo čez noč, vendar sem po treh mesecih res bila »podmazana« in so težave skoraj izginile. Investicija v kolagen, glukozamin, vitamine, probiotike ... res ni bila majhna, sem pa zadovoljna, ker se zdaj počutim dobro v svoji koži in vidim, da bo še kaj od življenja. Pred kratkim sem se upokojila in je to zelo spremenilo moje finančne zmogljivosti. Prihrankov ne želim prehitro pokuriti, po drugi strani pa čutim odgovornost, da vzdržujem svoje zdravje in nisem v breme otrokoma. Toda če bom ponovno skoraj negibna, mi ostane le dom za ostarele, česar si ne želim. Zato me zanima, ali bi lahko katero od teh prehranskih dopolnil naredila sama oziroma bi jih lahko nadomestila s kakšnimi naravnimi izdelki. Zdaj imam čas, le vaš dobri nasvet potrebujem.
Jelka S.
Veseli me, da vse več ljudi ugotavlja, da naravne rešitve lahko izpulijo težave »s korenino vred« in odpravijo veliko tegob, o katerih smo prej mislili, da jih prinaša EMŠO. Uživanje dobrih preparatov je zato praviloma prva faza, bližnjica, da dojamemo, kaj telo potrebuje. Težave niso nastale čez noč, zato telo potrebuje čas, da uspe nadomestiti zamujeno in popraviti procese, ki pešajo. Pri kroničnih težavah, obrabah, vnetjih ali procesih staranja pa je treba s takšnim servisiranjem vztrajati dlje in tu se praviloma pojavijo finančne težave. Zato je vaše vprašanje zelo umestno in sem prepričana, da se z njim ukvarja veliko ljudi, ki si želijo naravne rešitve, pa jih že pogled na cene nekaterih naravnih pripravkov odvrne od tega.
Kaj lahko storimo sami?
Kot ste sami ugotovili, imate zdaj čas, in ta je dobesedno zlata vreden. Če ga boste izkoristili, bo vaš prihranek, vsaj pri zdravju in prehrani, občuten. Ponavadi se vse težave začnejo že v prebavilih, kjer razna tiha vnetja ter prevlada kvasovk in parazitov tako hudo »obdavčijo« vse, kar smo zaužili, da telesu ostane bore malo. Zato je najbolje začeti z vprašanjem, ali bi lahko namesto z dragimi probiotiki, prebiotiki in fermentiranimi pripravki za svoje koristne mikroprijatelje v črevesju poskrbeli sami. Včasih je bilo to samoumevno, saj so naše babice in dedki v obdobju pred globalno trgovino in hladilniki domala vsako živilo uživali obogateno z mikroorganizmi. Vsak kruh je bil pripravljen z domačimi kvasnimi nastavki (z drožmi), mleko se je kisalo doma, zelje in repa sta bila stalnica na mizi vso zimo ...
Tudi če bi želeli, danes ne moremo kupiti vseh sevov koristnih mikroorganizmov, ki bi jih potrebovali. Zakonodaja žal dovoljuje, da nam v kapsule ali druge oblike zapakirajo le takšne, ki bodo zagotovo zdržali v skoraj nespremenjenem številu celoten rok trajanja izdelka, kar je za večino mikroorganizmov misija nemogoče. Zato je nabor mikroorganizmov, ki jih lahko nadomeščamo s kupljenimi pripravki, zelo omejen. Če bi kupili čisto vse izdelke, ki obstajajo, bi na koncu zaužili okrog 30 sevov. Zdrava črevesna flora pa jih potrebuje na tisoče.
Le naravna fermentacija lahko ponudi večjo pestrost. Res je, da jo je težje kontrolirati in usmerjati (zato so domač kruh, kislo mleko ali kisana zelenjava vsakič malo drugačnega okusa), prinašajo pa v naše telo tudi zelo redke »rožice«, ki so mogoče ravno to, kar nam manjka.
Prvi ukrep, ki ga vsakemu priporočam, je, da čim več domačih shrankov naredite v obliki mlečnokislinske fermentacije. Zakaj bi kisali le zelje in repo? Na enak način lahko kisamo tudi ohrovt (osebno mi je še boljši kot zelje, ker je mehkejši), gomoljno zeleno, rdečo peso, korenček, črno redkev, rumeno kolerabo. Postopek je povsod enak kot pri zelju. Če jih vlagamo v kozarce, pa z njimi ni nobenega dela – le odpremo in pojemo.
Drugi pomemben ukrep je priprava svojih droži in izdelava svojega mlečnokislinsko fermentiranega kruha. Ta omogoča, da iz kakovostnih žit telo potem vsrka vitamine in rudnine, saj mlečna fermentacija nevtralizira snovi, ki blokirajo hranila. Kruhi, pripravljeni s kvasom, zato naše celice pustijo lačne, hranijo predvsem kandido in nam zapovrh poberejo kalcij, magnezij in druge alkalne rudnine. Kruh, spečen s kislim nastavkom, pa je blagodejen v vseh pogledih.
Tretji ukrep je domače kisanje mlečnih izdelkov. Če gremo po sveže mleko in ga takoj sesirimo, skisamo ali iz njega naredimo jogurt, bodo takšni napitki koristili telesu in v veliki meri krepili tudi črevesno floro.
Razmnožite probiotike
Pri vseh omenjenih postopkih si lahko pomagamo tudi z nekaj kupljenimi probiotiki. Uporabimo jih lahko kot seme, ki se bo v naših pripravkih še razmnožilo ali vsaj usmerjalo procese v varno smer.
Kadar kisam zelje ali zelenjavo v kozarcih, ob soli vedno na litrski kozarec zelenjave dodam še žlico koncentrirane sirotke. Ta vsebuje zelo visok delež desnosučnih mlečnih kislin, zato pomaga, da bodo moji shranki varni pred kvasovkami in bogati s takšnimi blagodejnimi mlečnimi kislinami.
Kadar delam jogurt, pa mleko cepim s kakovostnim probiotikom, v katerem so preverjeno učinkoviti sevi. Kapsulo s posušenimi sevi le odprem in dam v mleko. Če so sevi živi, bodo zaužili mlečni sladkor, se razmnožili in ustvarili blagodejne kisline. Ne moremo trditi, da bomo v takšnem jogurtu ali kislem mleku dobili vse seve, ki so bili v pripravku, ki smo ga dodali, a dobili jih bomo zelo veliko. Takšen jogurt potem uporabimo kot cepivo za naslednjega, in tako nekajkrat. Sčasoma bomo tudi po okusu čutili, da to ni več enako kot na začetku, in začnemo ponovno z dodajanjem čistih sevov.
Finančno gledano to pomeni, da boste eno kapsulo kakovostnega probiotika lahko razmnožili, kar je večji »donos« od katere koli naložbe na tem planetu.
Uživanje fermentiranih živil bo dvignilo tudi našo proizvodnjo koristnih mikroorganizmov ter povečalo izkoristek številnih koristnih vitaminov in rudnin, zato tudi teh ne bo treba kupovati v obliki prehranskih dopolnil.
Kako do več kolagena?
Ali ste vedeli, da kolagen predstavlja 25 odstotkov naše beljakovinske mase? Kolagen nas dobesedno drži skupaj in omogoča našo prožnost. Gre za zelo kompleksno molekulo, ki še najbolj spominja na vrv, spleteno iz treh močnih niti. Prav zato se lahko razteza po potrebi in omogoča, da naša tkiva izvajajo vse tiste gibe, po katerih se razlikujemo od dreves.
Kolagena je največ v podkožnih tkivih. Vzdržuje prožnost kože in mreže ovojnic, v katere so zapakirane vse naše mišice in tkiva. Prehaja tudi v hrustanec, vezi, tetive, kosti in celo zobe! Ko ga je manj ali kadar smo dehidrirani, se kolagenska mreža zgosti in postane okorna, kar čutimo po trdih gibih, bolečih sklepih, oteklinah in okorelosti. Prav o tem pogosto prezrtem vzroku bolečin lahko več preberete tudi v priročniku Naravne rešitve za bolečine. Prelistate ga lahko na shop.zazdravje.net.
Če začne zmanjkovati kolagena, začnejo tkiva pri gibanju grobo drseti drugo čez drugo, kar povzroči vnetja in obrabe. Z leti naša lastna proizvodnja kolagena upada, zato ga je smotrno dodajati.
Kot rečeno, so to prevelike molekule, da bi jih telo lahko zaužilo skozi kožo, zato raven kolagena najlažje zvišamo tako, da ga uživamo. Na trgu je vse več pripravkov za takšen namen, in kot ste sami ugotovili, po nekaj mesecih uživanja telo postane občutno gibkejše, koža bolj napeta, sklepi pa bolj podmazani. Težava je le v tem, da potrebni dnevni odmerek takšnih pripravkov praviloma stane nekaj evrov. Je potem mladost rezervirana le za tiste, ki imajo večje finančne možnosti?
Brez skrbi! Tudi kolagensko bogato hrano lahko naredimo sami, le da za to potrebujemo malo več časa. Praviloma takšni, ki imajo denar, nimajo časa in nasprotno, zato je, kot vidite, za vse dobro poskrbljeno.
Najboljši vir kolagena so kostne juhe, če so iz zdravih živali in če jih počasi kuhamo tako dolgo, dokler hrustanec dobesedno ne razpade. Dobro skuhano juho prepoznamo po tem, da po nekaj urah v hladilniku postane želatinasta. Še najblagodejnejše so kurje juhice, ki vsebujejo tudi veliko selena in drugih rudnin, pomembnih za obnovo tkiv. Seveda pa ne smete pričakovati čudeža od ubogih piščancev, ki še stati ne morejo in od dneva izvalitve do dneva, ko postanejo »material za juho« (kar je manj kot 40 dni!), živijo v natlačenih hlevih ali kletkah. Njihove kosti in hrustanec so nerazviti in bi tudi sami potrebovali dodaten kolagen. No, za silo tudi iz njih lahko naredite juho. Ko pa boste pokusili juho iz prave domače kokoši, boste videli, kako velika razlika je med njima.
V revnejših časih, ko so bili zrezki razkošje, so ljudje uživali veliko več živalskih kož, kit, vezi, tetiv, s tem pa so bili tudi bolje oskrbljeni s kolagenom. Vsaka koža od slanine se je včasih prihranila in potem dolge ure kuhala v fižolu ali ješprenju. Kože, ušesa, parklji in repki so se včasih kuhali, zato je bilo na jedilniku veliko »žolčastih« jedi. Danes bi bili veliko bolj zdravi in gibčni, če bi ohranili nekaj teh starih modrosti.
Čas, ki ga imate zdaj na voljo, torej porabite tako, da najdete dober vir naravnega kolagena. Ljudje hočejo kupiti očiščene piščančje fileje, kože, hrustanec in kosti pa gredo v smeti. To, kar bodo drugi zavrgli, bo za vas odlična surovina za prehransko dopolnilo. (Če imate čas in prostor, pa premislite tudi o kakšni kokoši na lastnem dvorišču. Že jajca vam bodo poplačala ves trud. Dobili boste popolne beljakovine, lupino pa boste lahko uporabili kot odličen kalcijev preparat.)
Takšno juho, skupaj z jušno zelenjavo, lovorovim listom, poprom, semeni koriandra in soljo kuhamo zelo počasi na zmernem ognju (da se površina komaj premika) več ur. Potem bistro juho naravnost s štedilnika nalijte v manjše steklene kozarce in zaprite tako kot druge shranke. Ker so močno toplotno obdelani, se lahko obdržijo tudi brez hladilnika. (Sama jih raje dam v hladilnik). Tako si z enim kuhanjem naredimo zalogo za teden do dva in potem vsak dan zaužijemo naravni odmerek kolagena. (Ni vam treba vsak dan jesti juho, le dodajte jo v kakšno drugo jed, omako …)
S kolagenom bogato juho dobimo tudi iz morskih rib ali ostankov rib (kosti, hrustanci), ki jih kuhamo tako kot opisano kostno juho. Če v ribarnici zaprosite za tisto, kar ostane, ko očistijo rakce in škampe, boste dobili čudovito osnovo za kolagensko-glukozaminsko prehransko dopolnilo v obliki juhe. Če zraven kupim npr. file postrvi, mi ponavadi vrečko tega, kar jim je ostalo, ko čistijo kozice, dajo brezplačno. Ponavadi sicer s komentarjem »vaša muca bo zagotovo vesela«.
Večjo proizvodnjo lastnega kolagena in boljši izkoristek tega, ki ga zaužijemo, dosežemo tudi z večjim vnosom vitamina C. Koristni asistenti so tudi baker, mangan in aminokislina prolin, nastajanje kolagena pa lahko spodbudimo tudi z uživanjem lanenega olja.
