Sirski svilnici, z znanstvenim imenom Asclepias syriaca, najpogosteje rečemo kar papagajčki, saj njeni plodovi spominjajo nanje. Priljubljena je tako na okrasnih vrtovih kot pri čebelarjih zaradi lepih, dišečih, rdečerjavih kobulastih socvetij, ki od junija do julija privabljajo čebele. Zelo zanimivi pa so tudi plodovi, papagajčki, ki polepšajo marsikatero vazo ali pa kar kozarec na mizi v poznopoletnem času. Rastlina je zelnata trajnica, s podzemnimi pritlikami, iz katerih izraščajo do 1,5 m visoka stebla.
Ni begunka iz Sirije, temveč iz Amerike
Kljub imenu sirska svilnica pa s Sirijo nima prav nobene povezave. Rastlina namreč izvira iz Severne Amerike, in sicer iz osrednjega in severovzhodnega dela Združenih držav Amerike in južne Kanade. Z imenom sirska jo je, verjetno pomotoma, poimenoval že Karl Linne, oče znanstvenega poimenovanja rastlin, in ime se je obdržalo do danes.
Rastlina je tudi sicer zelo uporabna, ne le v hortikulturi in kot medovita rastlina. Iz semen so pridelovali olje, iz poganjkov vlakna za papir; ker hitro zraste, je zanimiva tudi za predelavo v biogorivo. Še posebej zanimiva je uporaba laskov na semenih, ki so vodoodporni, zato so jih med drugo svetovno vojno uporabljali tudi za polnilo v reševalnih jopičih. Mleček sirske svilnice je sicer strupen, a so korenike v preteklosti kljub temu uporabljali v prehrani, mleček pa v zdravilstvu.
Razrašča se in še strupena je!
Ne glede na vrastlina v Evropi tujerodna in invazivna. V naravi je razširjena že skoraj v vseh evropskih državah in Slovenija pri tem ni izjema. Sreča pa je ta, da pri nas v naravi še ni pogosta in je njena popolna odstranitev še mogoča. Ima namreč številne negativne vplive na domorodne vrste in ekosisteme, saj jih zelo spremeni. Prizadene predvsem suhe travnike, prerašča pa lahko tudi rečne doline, gozdne robove in celo mokrišča. Najpogostejša pa je ob cestah, železnicah, degradirase te dobre in uporabne lastnosti pa se moramo zavedati, da je nih območjih.
Ker so vsi deli rastline strupeni za govedo, drobnico in celo perutnino, lahko pride do zastrupitve domačih živali na pašnikih ali s krmo. Pri ljudeh lahko povzroča tudi alergije, z uživanjem pa bi se lahko zastrupili. Najbolj ranljivi so pri tem seveda otroci.
Kako ujeti 425 semen?
Zelo težavno je tudi njeno odstranjevanje, saj se razmnožuje tako vegetativno kot s semeni. V vsakem »papagajčku« je od 150 do 425 semen z laski, ki jih veter z lahkoto raznaša na velike razdalje, zato nam rastlino mimogrede zanese z vrta v naravo. Semena so kaljiva tudi še po petih letih v zemlji. Po vrtu in v naravi se širi tudi s koreninskimi brsti in delčki korenike, ki segajo tudi 1,2 m globoko in jih moramo za odstranitev v celoti izkopati. Pri razširjanju v nova okolja pa seveda pomagajo tudi naša transportna sredstva – vse vrste vozil.
Zaradi vseh teh negativnih lastnosti je bila kljub številnim dobrim lastnostim uvrščena na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Evropsko unijo, in je v vseh državah članicah prepovedano njeno sajenje, gojenje, posredovanje, prodajanje, razširjanje ... Torej, če imate vrsto na vrtu, jo čim prej, najkasneje preden se razvijejo novi plodovi, izkopljite. Nadzemne dele lahko kompostirate na vrtu ali oddate med zeleni odrez, korenike pa morate sežgati, sicer bodo iz odstranjenih delov pognale nove rastline. In seveda na prepoved gojenja opozorite tudi vse, ki imajo to rastlino še na vrtu. Ker smo zavezani k njenemu obvladovanju tudi v naravi, vas prosimo, da nam, če jo opazite v naravi, to sporočite v aplikacijo invazivke.si.
