Medtem ko je na vrtu v zimskem času zatišje in rastline spokojno mirujejo, nas v stanovanjih razveseljujejo cvetoče sobne rastline, ki žarijo v barvah cvetov. Da bi jih lahko čim dlje občudovali, ponujamo osnovne nasvete za nego najpogostejših cvetočih sobnih rastlin v tem času. V cvetličarnah in drugih vrtnih centrih je zdaj pestra ponudba božičnih zvezd, božičnih kaktusov, ciklam in orhidej.
Božična zvezda
Videz rastline kar sam narekuje to poimenovanje. Obarvani ovršni listi, ki spominjajo na zvezdo, nas razveseljujejo v hladnih zimskih dneh. Ker je božična barva rdeča, je najbolj razširjena rdeča božična zvezda (Euphorbia pulcherrima), obstajajo pa tudi hibridi v rožnati in svetlo rumenkasti barvi. Ko kupujemo božične zvezde, moramo paziti, da rastline niso izgubile spodnjih zelenih listov. Rastline med transportom doživijo stres, morda so bile izpostavljene temperaturnim spremembam ali pa so se med transportom presušile. V nekaterih trgovinah so rastline na vozičkih in izpostavljene prepihu. Vse to vpliva na odpadanje listov, tako zelenih kot obarvanih ovršnih, in kaj hitro se zgodi, da nam bo rastlina odvrgla vse liste že pred božičem.
Hkrati želim opozoriti na dejstvo, da so rastline večinoma vzgojene v šoti. To pomeni, da jih moramo nekoliko drugače zalivati. Šota se ne sme izsušiti, kar se lahko hitro zgodi v majhnih lončkih in ogrevanih prostorih. Na površini se šota hitro osuši, vendar je v notranjosti še vedno vlažna. To preverimo z leseno palčko, ki jo porinemo v substrat in jo po nekaj minutah izvlečemo. Če je palčka vlažna, ponovno zalivanje ni potrebno. Če rastlino zalivamo le po občutku ali pa jo zalijemo na »zalogo« in se voda zadržuje v podstavku ali okrasnem lončku, začno gniti korenine. Znaki koreninske gnilobe so podobni znakom pomanjkanja vode. Ko rastlino preveč zalijemo, ustvarimo v substratu brezzračen prostor. Korenine zgnijejo in ne morejo črpati vode, kar rastlina pokaže z znaki pomanjkanja vode – oveni in odvrže liste ter na koncu propade.
Zato je najbolje, da loček enkrat na teden potopimo v večjo posodo z vodo sobne temperature, tako globoko, da pokrijemo substrat z vodo. Pod vodo držimo lonček tako dolgo, dokler izhajajo mehurčki. Nato postavimo božično zvezdo na podstavek ali v okrasni lonček, po približno polurnem obdobju pa vodo, ki se je natekla v podstavek, odlijemo. Božične zvezde odvržejo liste tudi v presuhem ozračju, kar je zelo pogosto v stanovanjih s centralnim ogrevanjem. To težavo preprečimo tako, da poleg rastline postavimo lepo posodo z vodo.
Božične zvezde imamo največkrat kot božični okras, ki ga zavržemo, ko pride v naše kraje pomlad. Ljubitelji, ki uživajo v vzgoji svojih rastlin, se lahko preizkusijo pri nadaljnji oskrbi te rastline. Ko rastlina preneha cveteti, jo gojimo v delno senčnem prostoru, vsaka dva tedna pa jo pognojimo z nizko koncentracijo hranil. Ker je rastlina kratkodnevnica, si obarvane ovršne liste zagotovimo tako, da poskrbimo za ustrezno osvetlitev v jesenskem času. Od septembra do 1. oktobra skrbimo, da ima rastlina dolg dan – 14 ur svetlobe. Tedaj moramo rastlino dodatno osvetliti. Potem se zanjo začne naravni kratki dan in s tem cvetenje. V tem obdobju morajo imeti rastline 14 ur popolne teme. To dosežemo s pokrivanjem s škatlo, črno vrečko ali z vedrom. Ovršni listi postopoma dobijo značilno obarvanost in tako imamo »doma« vzgojeno božično zvezdo.
Božični kaktus
Druga najpogostejša okrasna cvetoča rastlina je božični kaktus (Schlumbergera truncata). Rastlina je dobila svoje ime zato, ker cveti v božičnem času. Njena stebla so sestavljena iz ploščatih zaporednih členkov, na koncu katerih se razvijejo iz majhnih obarvanih točk lepi asimetrični raznobarvni viseči cvetovi.
Kaktusa ne smemo premikati ali obračati, saj potem odvrže cvetne popke. Enaka težava se pojavi, če stoji rastlina na prepihu, jo čezmerno zalivamo ali pa so v prostoru nizke temperature – pod 15 ºC. Idealna temperatura za božični kaktus je od 18 do 25 °C, saj je njegova domovina v brazilskih tropskih gozdovih ob reki Rio de Janeiro. Tam raste na drevesih v pazduhah vej in je epifit – priraslika. To pomeni, da potrebuje majhen lonček, saj ne razvije veliko koreninske mase. Njegova naravna rast je prevešajoča, zato se zelo lepo razraste v visečih košarah.
Ljubitelji, ki želijo imeti večje primerke božičnih kaktusov in jih gojiti več let, morajo za dobro cvetenje rastlini omogočiti dolge noči neprekinjene teme, torej brez umetne svetlobe. Še pomembnejša je temperatura. Če imamo kaktus 16 ur na dan na svetlobi in temperaturi od 22 do 25 ºC, bo le rasel, če pa ga imamo na svetlobi 9 ur in na temperaturi 15 ºC, bo razvil cvetne popke.
Kako torej ravnati z njim, saj je to v stanovanju skoraj nemogoče doseči? Znana je rešitev: v jesenskem času, od septembra do oktobra, imamo rastlino v svetli garaži. Tam ni toliko umetne osvetlitve, hkrati pa so temperature dovolj nizke. V tem času naj se substrat, ki mora biti kisel – vsebuje naj velik del šote – med zalivanji presuši. Ko opazimo na konceh členkov majhne cvetne popke v velikosti bucikine glavice, prestavimo kaktus na stalni prostor v stanovanju in skrbimo za stalno vlažen substrat.
Ciklama
Sobna ciklama (Cyclamen persicum) nima samo zanimivih cvetov, ampak tudi privlačne liste z različnimi srebrnimi vzorci. Barve cvetja so od škrlatne in rožnate do bele. Nekatere ciklame imajo cvetove z nazobčanim robom, prijetno dišijo in so različno velike. Vsem pa je skupno, da imajo v zemlji gomolj.
To moramo upoštevati, ko ciklamo zalivamo. Zalivamo jo namreč ob robu ali v podstavek, po 10 minutah vodo odlijemo, nikoli pa ne zalivamo po sredini gomolja, saj tedaj začne gomolj gniti in rastlina propade. Preprečiti moramo tudi zastajanje vode v podstavku ali okrasnem lončku, saj to povzroči gnitje korenin. Na tri tedne ji dodajamo gnojila, ki vsebujejo večji delež kalija, saj to makrohranilo spodbuja tvorbo cvetov. Med cvetenjem sproti odstranjujemo uvele cvetove in rumene liste. Pri tem opravilu počakamo, da peclji postanejo ohlapni. Nato pecelj primemo tik ob gomolju, ga rahlo zasukamo in izpulimo. Le na tak način v celoti odstranimo odmrlo tkivo iz gomolja. V nasprotnem primeru je lahko del odmrlega peclja žarišče gnitja gomolja.
Ko ciklama odcveti, jo vse manj zalivamo, dokler vsi listi ne porumenijo in odpadejo. Ostal je le gomolj in rastlina je prešla v obdobje mirovanja. Pozno poleti rastlino očistimo in presadimo gomolj. Postavimo jo na svetel prostor in skrbimo za stalno vlažen substrat. Ko začno iz gomolja poganjati listi, jo normalno zalivamo. Glede temperature moramo vedeti, da ciklame najbolje uspevajo v prostorih, kjer je od 13 do 18 ºC.
Vitezova zvezda ali amarilis
Vitezova zvezda (Hippeastrum), ki jo nepravilno imenujemo tudi amarilis, izvira iz subtropskih in tropskih predelov Južne in Srednje Amerike. Znanih je okoli 90 vrst, vendar so v prodaji preparirane čebulice velikocvetnih hibridov različnih barv. Pri kupovanju poiščimo čim večjo čebulo, saj je to običajno prvi pogoj, da bo rastlina imela več cvetnih stebel.
Čebulo posadimo v cvetlični lonček s prepustnim substratom. Iz substrata mora gledati od 1/3 do 1/2 čebule. Preden jo posadimo, jo lahko namočimo za 12 ur v vodo sobne temperature. Pri tem pazimo, da je v vodi le spodnji del čebule s koreninskim krožcem. Če bi radi cvetočo rastlino v božičnem času, čebulo posadimo v začetku oktobra. Načeloma velja, da čebulo posadimo od 6 do 8 tednov pred začetkom cvetenja.
Rastlina bo v toplem in svetlem prostoru pognala zelene poganjke, in ko so ti veliki 5 cm, začnemo nekoliko obilneje zalivati. Pri tem pazimo, da ne zmočimo čebule. Med zalivanji naj se substrat posuši, vendar se pogostost zalivanja uravnava glede na razvoj rastline in temperaturo prostora, v katerem raste. Rastlina ne sme stati v vodi, saj se v takem primeru razvije najprej koreninska gniloba in pozneje začne gniti tudi čebula.
V nekaj tednih se razvije poganjek – cvetno steblo, običajno pred listi. Pri nekaterih hibridih so cvetovi tako veliki, da je treba cvetna stebla podpreti z oporo. Dolžina cvetenja vitezove zvezde je odvisna od temperature prostora – bolj ko je hladno (minimalna temperatura je 16 °C), dlje časa se bodo obdržali cvetovi. Poznamo še en trik, ki pomaga podaljšati svežino cvetja za nekaj dni. Ko se cvet odpre, odstranimo prašnike, še preden se iz njih sprosti pelod. Tako ne pride do oprašitve in naloga, ki jo ima cvet – to je razmnoževanje – ni opravljena.
Po cvetenju odstranimo cvetna stebla, vendar liste pustimo pri miru. Te rastlina potrebuje, da obnovi zaloge hranil v čebuli za naslednje cvetenje. V zelenih delih rastline, torej v listih, poteka fotosinteza, pri kateri nastajajo rastlinski sladkorji, ki se skladiščijo v založnem organu – čebuli.
Orhideje
Poleg tradicionalnih sobnih rastlin so pogoste tudi orhideje, največkrat rod Phalaenopsis. Orhideje tega rodu imajo velike elegantne cvetove na močnih usločenih steblih, ki dosežejo tudi do 90 centimetrov višine. Barve cvetov so zelo pestre in različnih odtenkov.
Te orhideje so enako kot božični kaktus epifiti, ki rastejo na drevesih, vendar orhideje oblikujejo bujne korenine, ki rastejo tudi po površini lončka. To so zračne korenine in jih ne odstranjujemo. Posebnost teh korenin je, da vsebujejo klorofil in na svetlobi postanejo zelene, kar pomeni, da v njih poteka fotosinteza.
Med rastjo ohranjamo vlažen substrat, v obdobju mirovanja pa ne potrebujejo veliko zalivanja. Rastlinam prija redno rošenje listov z mehko vodo, vendar moramo paziti, da ne orosimo cvetov. Idealna temperatura v prostoru je 20 ºC.
Pri orhidejah je največja težava odpadanje popkov. Do tega nevšečnega pojava pride zaradi prevelikega nihanja temperatur, suhega zraka, nezadostnega ali prekomernega zalivanja, neposredne svetlobe, cigaretnega dima, etilena, ki izhaja iz sadja, pretiranega gnojenja in prepiha. Ko te dejavnike izključimo, nam bodo rastline poplačale z dolgotrajnim čudovitim cvetenjem.
Ko cvetovi ovenijo, jih odstranimo, cvetnega stebla pa ne odrežemo v celoti, temveč le nad prvim kolencem. Velika verjetnost je, da je tam speči brst, ki bo pognal novo cvetno vejico in bomo ponovno lahko opazovali cvetove.
Zagotovimo ustrezno temperaturo
Pomembno je, da pri cvetočih rastlinah v zimskem času še posebno pazimo na nihanje temperatur in na nezaželene učinke mraza na okenskih policah. Običajno imamo pod oknom radiator, ki ogreva zrak. Če imamo ob oknu dolge zavese, ki segajo do okenske police, te preprečujejo, da bi se dvigajoči se topel zrak razširil po prostoru. Tako se topli zrak ob zavesi dviga, se odbije od stropa in ohlaja ob steklu. Rastline na takih okenskih policah so stalno izpostavljene kroženju zraka oz. prepihu. Tudi to je lahko vzrok sušenja in odpadanja cvetnih popkov. Takojšnja rešitev je, da zavese odgrnemo.
Kako je treba z navedenimi sobnimi rastlinami ravnati po koncu zime, pa boste izvedeli v pomladanskem prispevku v naši reviji.
