Kitajski predsednik pravi, da morajo vsi na Tajvanu sprejeti dejstvo, da bi "samostojnost na Tajvanu povzročila veliko katastrofo".
"Želimo ustvariti širok prostor za mirno združitev, vendar ne bomo pustili prostora za kakršne koli separatistične dejavnosti," je opozoril Xi v govoru, ki je bil namenjen 40. obletnici sporočila Tajvanu leta 1979, v katerem je Peking pozval k združitvi in koncu vojaških konfrontacij. Združitev po modelu "ena država, dva sistema", bi po navedbah kitajskega predsednika Tajvanu zagotavljala varovanje njegovih interesov in blaginje.
Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je v odzivu dejala, da Tajvan nikoli ne bo sprejel kitajskega načrta o dveh sistemih v eni državi. Kot je dejala, Tajvan tudi nikoli ni dal t. i. soglasja o načelu "ene Kitajske" iz leta 1992 oz. si ga razlaga drugače kot Kitajska.
Izrazila je željo po dialogu, pri čemer morajo politična pogajanja med vladama potekati ob nadzoru in z vedenjem ljudstva. Se pa Tajvan po njenih besedah ni pripravljen odreči svoji suverenosti ali sklepati kompromisov glede avtonomije.
Načrt ena država, dva sistema Tajvanu namreč zagotavlja le omejeno avtonomijo. Kitajska je takšen sistem leta 1997 uveljavila v Hongkongu. Vendar tamkajšnji demokratični aktivisti opozarjajo, da se Peking vedno bolj vmešava v zadeve Hongkonga ter da omejuje svobodo tiska in svobodo izražanja.
Kitajska in Tajvan imata ločeno upravo od leta 1949. Peking ima Tajvan za svojo pokrajino in se zavzema za združitev. Kitajska in Tajvan imata tesne poslovne in kulturne vezi, vendar Tajvan doslej ni bil pripravljen prepustiti Kitajski, da bi prevzela upravljanje Tajvana.
