Martinovo sega daleč v čas pred našim štetjem in ima kljub verskim in pobožnim elementom dejansko poganske korenine. V osnovi po tradiciji velja, da je do 11. novembra vino še nečisto, po blagoslovu pa se mošt spremeni v pravo pitno in okusno vino. Na sam praznik in dnevih okoli njega po vinorodnih območjih potekajo številne zabave s pojedinami, ki jih seveda pospremijo z novim letnikom vina.
Pojedina
Na jedilniku martinove pojedine so največkrat gosi in mlinci. V slovenski Istri pa na mizo običajno postavijo tudi jedi z olivnim oljem in testenine s petelinjim ali kokošjim golažem, kar je predvsem rezultat tega, da so v tem okolju martinovo začeli praznovati šele po drugi svetovni vojni. Sicer pa vinarji ob svojem svežem vinu radi ponudijo tudi domače sušene izdelke in sire, ki poudarijo okus opojne in priljubljene pijače.
Preberite tudi: Kava v prav posebnem ambientu.
Pri izbiranju primerne gosi morate biti pozorni. Naj bo mlada, težka od tri do štiri kilograme, poleg nje pa za pripravo potrebujete samo še sol, poper in vodo. Pred peko jo natrite z mešanico soli in popra (z zunanje in notranje strani), položite jo v pekač s pokrovom in jo zalite z vodo do višine dveh centimetrov. Pekač postavite v pečico, ogreto na 190 stopinj Celzija, med pečenjem pa jo vsako uro polijte z maščobo, ki se nabira v pekaču. Peče naj se tri ure, zadnjih petnajst minut brez pokrova. Mlince lahko samo poparite z vročo vodo in počakate, da se je napijejo. Nato odvečno vodo odlijete in jih zabelite z maščobo, v kateri se je poprej pekla gos.
Številna martinovanja po Sloveniji
V vinorodnih deželah bo letos še posebej veselo, saj praznik vina nastopi na nedeljo, kar pomeni, da bodo rajanja lahko potekala ves konec tedna. Zakaj ne bi izkoristili priložnosti in obiskali vinorodno deželo, ki bo v tem vikendu ponudila vse, kar je povezano z dobrim vinom, hrano, pijačo in tudi tradicijo. Eno večjih praznovanj bo zagotovo pripravljeno tudi na Krasu, kjer bo ponudbo popestrila idilična lokacija. Nekoliko drugačno martinovanje lahko doživite v kraškem Štanjelu, v enem izmed najstarejših naselij na Krasu, ki je prepoznavno po svojem starem mestnem jedru, zaradi strateške lege je bil poseljen že v prazgodovini, kraj pa je bil prvič pisno omenjen že leta 1402. V tem prelepo ohranjenem mestecu in na njegovem gradu se bodo letos v sklopu Praznika vina med četrtkom in nedeljo predstavili številni kraški vinarji, ki bodo v pokušino ponudili svoja vina, pristne kraške jedi, odlične suhe mesnine (seveda tu ne bodo pozabili na pravi kraški pršut), ulice srednjeveškega mesta pa bodo preplavili glasbeniki, umetniki, rokodelci in kmetovalci. Poleg vina in mesnih izdelkov okusite tudi prav posebne sire, pri katerih ima rdečo nit ravno vino, recimo sir z dodatkom terana v rahlo vijolični barvi ali pa sir, staran v grozdnih tropinah, za konec pa se posladkajte še s pravim kraškim medom.
Kakšno je kraško vino?
Gre za pokrajino z dva tisoč let dolgo tradicijo gojenja vinske trte in pridelave vina, za okusno vino pa se lahko zahvalijo rdeči prsti, stalni suši, kraški burji, soncu in površju brez površinskih voda. Sam Kras najbolj slovi zagotovo po tem, da vsako jesen vinogradniki iz sorte refošk s skrbnim trudom pridelajo prepoznavni teran, ki je bil v 19. stoletju v Trstu najbolj priljubljeno in najdražje vino. Njegove odlike se kažejo v intenzivni temno rubinasti rdeči barvi, vonju po gozdnih sadežih in polnem okusu, večjem deležu mlečne kisline kot pri drugih vinih in visokem ekstraktu, na martinovo pa te sorte nikakor ne smete izpustiti iz svojega okuševalnega seznama.
Poleg tipičnega terana pa Kras ponuja tudi chardonnay, beli pinot, sauvignon, sivi pinot, merlot, cabernet sauvignon, rebulo, laški rizling, pinelo, zelen, barbero, zeleni sauvignon, rumeni muškat, prosecco, pikolit, poljšakico, klarnico, briško glero, pergolin modri pinot, cabernet franc, refošk in syrah.
Prelepo srednjeveško mestece
Štanjel pa ponuja tudi eno izmed lepših lokacij za izlet v kateremkoli obdobju leta, saj kljub svoji majhnosti navduši na vsakem koraku. Večina stavb namreč še vedno izvira iz 16. in 17. stoletja, v samem središču mesta pa si lahko ogledate klasično kamnito kraško hišo. Skoraj vsa domovanja v mestecu so brez dvorišč, sprehod po ozkih ulicah pa vzbuja skorajda pravljično vzdušje. K temu je zagotovo pripomogel tudi slovenski arhitekt in nekdanji župan Maks Fabiani. Njegovo dvajsetletno delo v Štanjelu zajema številne posege, ki skupaj kažejo arhitektovo vizijo nadgraditve obstoječih prostorskih kvalitet naselja z rešitvami, ki jih narekuje sodobni vsakdan. Svoj obisk lahko zaključite še z ogledom Ferrarijevega vrta, zgrajenega ravno po načrtih Maksa Fabianija, ki je posestvo z vilo uredil za svojega strica, tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija. Najbolj izstopajoč je zagotovo ovalni bazen z otočkom in neverjetnimi podrobnostmi, ki predstavlja osrednji del vrta s prelepim razgledom na dolino.
Obuditev vina pikolit
Čeprav je vino pikolit znano tudi v drugih slovenskih vinorodnih okoljih, je vino le redko pridelano tudi iz trte pikolit, takšnega pa zagotovo najdete na Krasu, na starem posestvu družine Fabiani, ki se je s pridelavo tega prepoznavnega vina ukvarjala že pred vrsto leti. Vsi, ki si boste za martinovo ali ob kakšni drugi priložnosti vzeli nekaj več ur za uživanje v lepoti tega dela Slovenije, se lahko od Štanjela sprehodite še do nekaj minut oddaljene vasi Kobdilj, kjer stoji nekdanja družinska domačija slovenskega arhitekta, ki sta jo pred leti odkupila in delno že prenovila zakonca Malgaj. Poleg arhitekturne prenove pa sta si omislila tudi obuditev nekoč prepoznavne avtohtone desertne vinske vrste pikolit. Skupaj z družino Štoka so namreč zopet zasadili več tisoč trt nekoč prepoznavnega vina in po več kot 70 letih zopet opravili prvo ročno trgatev. Posestvo, ki je sicer popolnoma v zasebni lasti, bo svoja vrata za obiskovalce odprlo tudi na letošnje martinovo, a je število prostih mest omejeno.
Kmečki dvorec, Villa Fabiani, je danes zaščiten kulturni spomenik, dom znane osebnosti, in je kot domačija Maksa Fabianija vpisana v register kulturnih spomenikov pri Ministrstvu za kulturo.