Prav je, da si priznamo ta problem, in prav je, da ga začnemo odpravljati. Začnimo v svojem domu in privzgojimo skrb za okolje tudi svojim otrokom.
Zadnje čase se vse več govori o gibanju zero waste (brez smeti), ki teži k preoblikovanju življenjskega cikla virov, tako da se vsi izdelki ponovno uporabijo. Cilj je, da smeti ne pošilja na odlagališča, v sežigalnice ali v ocean. Gre za to, da se vsak posameznik trudi zmanjšati količino zavrženih odpadkov, pri tem pa se je treba zavedati, da je zero waste oziroma življenje brez odpadkov proces, ki se ne zgodi čez noč. O tem smo se pogovarjali s Sabino Čarman, mamico dveh otrok in vneto zagovornico življenja brez odpadkov, ki o tem veliko govori tudi na svojem blogu Mami na vrtu.
Preberite tudi: Kava v prav posebnem ambientu.
Za začetek vas prosim za nekaj besed o tem, kaj zero waste sploh je - za tiste, ki tega ne poznajo oziroma mogoče sploh še niso slišali za to.
Najlažje je začeti postopoma, za pomoč pa se držimo petih načel:
- Zavrni: zavrni vse, česar ne potrebuješ. Sama zavračam darilne vrečke, slamice, letake, balone itd. Gre za stvari, ki so uporabne kratek čas, nato pa jih zavržemo.
- Zmanjšaj: zmanjšajmo količino stvari, oblačil, obutve, športne opreme in vsega, kar imamo in ne uporabljamo. Večinoma nosimo 10 odstotkov oblačil, ki jih imamo v omari. Z zmanjšanjem količine oblačil, ki jih lahko podarimo, prodamo ali zamenjamo, bomo imeli več časa, manj bo pospravljanja, manj shranjevanja, manj časa bomo porabili za nakupovanje. Prav tako prihranimo, če kupimo le tisto, kar resnično potrebujemo. Čim več poiščimo v trgovinah iz druge roke (angl. second hand). Na strani www.maminavrtu.si najdete tudi zemljevid s trgovinami, kjer lahko kupimo rabljena oblačila zase ali za otroke, igrače, obutev, otroško opremo in še marsikaj.
- Ponovno uporabi: namesto da kupujemo vodo v plastenkah, kupimo stekleničko oziroma jekleni bidon in ga večkrat uporabimo. Zmanjšamo uporabo plastičnih vrečk za enkratno uporabo z vrečko za nakupovanje, z vrečkami za večkratno uporabo. Sama uporabljam tudi pribor, ki ga nosim na prireditve in se tako izognem plastičnemu priboru. Prav tako imam s seboj posodico za shranjevanje hrane ali pa vanjo pripravim prigrizek za svoja otroka. Vsi ti materiali so trajni in nadomeščajo krožnike, kozarce, steklenice, pribor za enkratno uporabo.
- Ločevanje odpadkov: če stvari ne moremo ponovno uporabiti, jo ločimo pri razvrščanju odpadkov. V Sloveniji je to področje dokaj močno, a po načelih zero waste gre tu za korak, ki naj ne bo naš izgovor, da smo naredili nekaj dobrega z ločevanjem odpadkov, ampak za zadnjo možnost.
- Gnitje: tako po načelih življenja brez odpadkov kot tudi po mojih mi kompost predstavlja koš. To so odpadki, ki predstavljajo veliko večino naših odpadkov. Tja ne spadajo samo ostanki zelenjave in sadja, ampak tudi papirnate palčke za ušesa, bambusova ročka zobne ščetke, ostanki šiljenja in drugi odpadki, ki zgnijejo, mi pa dobimo material za vrt.
Kaj je vas spodbudilo k temu načinu življenja?
Pred nekaj leti je k nam prišla Bea Johnson, ki je prva povezala koncept doma brez odpadkov. V svojem gospodinjstvu je opazila, koliko smeti zavržejo. Kupijo smeti oz. embalažo in jo nato zavržejo. Tukaj ni videla smisla, da kupimo embalažo, plačamo odvoz smeti in nato plačujemo razvrščanje, pošiljanje smeti v druge države. Skratka, po nepotrebnem imamo ogromno dela in stroška s smetmi. Navdušila me je s svojim predavanjem in videi po spletu, zato sem se postopka zmanjševanja odpadkov lotila tudi v našem gospodinjstvu.
Kaj lahko nekdo - na primer mama, ki se odloči, da bo naredila prve korake v tej smeri, naredi za začetek? Kako začeti uvajati to doma?
Kot začetek priporočam uporabo stekleničke za večkratno uporabo. Enako velja za otroke. Mi ne kupujemo sokov, ker so vsi sokovi v embalaži, ki jo zavržemo. Otroka pijeta najraje vodo, ki jo lahko natočimo skoraj povsod. Če imajo otroci radi slamice, kupite jeklene slamice za večkratno uporabo. Pri nakupovanju živil priporočam uporabo vrečk iz blaga, morda iz zaves, ki jih lahko naredimo ali kupimo po spletu. V vrečkah lahko kupimo sadje, zelenjavo, oreške, moko, zdrob, stročnice, testenine, riž in druga živila.
Doma lahko zmanjšamo količino odpadkov tudi z uporabo bambusovih/lesenih ščetk, kjer zavržemo samo glavo ščetke s ščetinami, kupujemo detergente, mila, šampone na rinfuzo (v naše steklenice). Milo in šampon lahko dobimo tudi brez embalaže v trdem stanju, za čiščenje uporabljamo alkoholni kis in sodo bikarbono. Alkoholni kis kupim v svojo steklenico pri Snaginem točilnem aparatu v Centru ponovne uporabe na Povšetovi ulici v Ljubljani. Tam dobimo tudi mila, detergente za pranje oblačil in pomivanje posode. Na voljo sta tudi jabolčni kis in bučno olje. Namesto krem uporabljamo karitejevo maslo, ki služi tudi za roke, obraz, ustnice, telo, kot hladilno mazilo za dojenčke. Uporabljamo tudi kokosovo olje. Držimo se pravila, da dajemo nase, kar lahko pojemo.
Sama pri mlajšem otroku uporabljam tudi pralne pleničke in pralne krpice, robčke imamo tudi pralne, prav tako uporabljam pralne krpice za odstranjevanje ličil. Namesto vložkov ali tamponov za enkratno uporabo uporabljam pralne vložke, na voljo pa so tudi pralni tamponi ali menstrualna skodelica. Z izdelki za večkratno uporabo zmanjšamo ogromno količino smeti in prihranimo denar in čas, saj kupujemo manj.
Kako ste svojemu otroku razložili ta koncept?
Pri nakupovanju hrane me starejši sin (mlajši je še premajhen) opazuje in vidi, da nakupujem v svoje vrečke, svoje posode, svoje kozarce, in ve, da lahko dobimo tudi sladkarije, ki niso pakirane. Med nakupovanjem nimam težav s tečnarjenjem, kaj bi rad, ker ve, da bo plastika, ko bo odvil neko sladkarijo in jo pojedel, šla v smeti. Pogosto se pogovarjava o smeteh in zato nimam težav s tem, da bi me prepričeval v nakup nečesa, ker ve, kaj to pomeni dolgoročno.
Z otrokoma gremo večkrat na sladoled, ki ga kupimo v kornetu ali posodici, ki jo v lokalu sami pomijejo. S tem se izognemo plastičnim lončkom in žlicam.
Tudi nakupujete po načelu zero waste, kajne?
Pri nakupovanju živil prinesemo domov večino odpadkov in temu smo se mi povsem izognili. Res je, da nekaterih živil ne kupujemo več, saj sem s tem načinom ugotovila, da ne kupujemo več predelane hrane oziroma zelo malo. Izjema je občasen nakup salame v svojo posodo na delikatesnem oddelku. Sama nakupujem hrano v svoje vrečke, posode, kozarčke in steklenice. Sprva se je prodajalcem zdelo nenavadno, da prinašam svoje posode, a sem razložila, zakaj to počnem. Podpirajo me, jaz pa spoznavam nove ljudi, saj zdaj dejansko govorim s prodajalci in ne hitim. Imam več časa, ker kupim, kar potrebujem, in mi ni treba hiteti na več koncev. Vse najdem na lokalni tržnici. Organiziram tudi skupinsko nakupovanje brez embalaže, da tudi drugim približam ta način, saj razumem, da je sprva čudno, ko po toliko letih nakupovanja v plastični embalaži prineseš posodo. Več o dogodkih skupinskega nakupovanja in predavanjih pa na moji spletni strani.
Starši vse bolj pazijo na to, kaj kupujejo
Adrijana Gaspari, lastnica trgovine Ama Ama, pravi, da čedalje več staršev pazi na to, da kupujejo izdelke iz kakovostnih materialov in takšne, ki jih lahko uporabljamo dolgo časa - priljubljeni izdelki, ki jih starši kupujejo pri njih, so naravne folije za živila, jekleni kozarčki, slamice in bidoni, termo posodice …
