Dom je tam, kjer je doma srce. To je star rek, ki za Slovence še kako drži, saj se domačega ognjišča oklepamo vse do konca. Raziskava, ki je bila opravljena v prejšnjih letih, denimo kaže, da kar 95 odstotkov anketiranih slovenskih starostnikov ne želi oditi v dom za ostarele, pač pa bi raje vse storili za to, da ostanejo doma in sami skrbijo zase. Pri tem jim lahko pomagamo tako, da prilagodimo dom njihovim potrebam. To pomeni, da prostore uredimo za morebitno uporabo invalidskega vozička ali hodulje - hojce ter ga opremimo z modernimi tehnologijami, ki jih poznamo za pametne hiše. Razni senzorji in alarmi so lahko v veliko pomoč, v prihodnje pa ne bodo nič nenavadnega niti gospodinjski roboti. Kaj torej lahko storimo, da bodo naši (stari) starši doma varni, da jim bo udobno in bodo čim dlje lahko živeli v njim poznanem, ljubem okolju?
Preberite tudi: Plesen je nevarna za vaše zdravje! Kako se je znebite? Kliknite TUKAJ!
V domovih za starejše trenutno biva le slabih 17.000 ljudi, preostali so v domači oskrbi ali sami. Razlogov za to je več: od pomanjkanja prostora v domovih do prenizkih pokojnin, da bi si lahko plačali oskrbo v domu (povprečen upokojenec ima za 280 evrov nižjo pokojnino, kot bi jo potreboval za plačilo mesečne oskrbnine), še vedno pa mnogi enostavno nočejo v institucionalno oskrbo, saj menijo, da bodo tam živeli v slabših razmerah.
A tudi doma dostikrat ni ravno rožnato. Če verjamemo statističnim podatkom, je dom lahko zelo nevarno okolje za seniorje, predvsem so pogosti padci, ki so glavni razlog za smrt zaradi poškodb pri populaciji nad 65 let. Vsako leto približno tretjina starostnikov v svojem domu pade vsaj enkrat in takšne nesreče lahko vodijo v resne zdravstvene zaplete in poškodbe, kot so zlomi kolkov, travmatske poškodbe glave in v najslabšem smrt. Nadalje so posamezniki z možganskimi motnjami kar od 4- do 6-krat bolj ogroženi, da umrejo v ognju ali se utopijo, in kar 75 odstotkov teh nesreč se praviloma zgodi doma.
Dejstvo je torej, da je treba za doma nastanjenega starostnika stanovanje prilagoditi in urediti drugače, kot smo vajeni.
Poglejmo, kaj lahko storimo, od prostora do prostora.
Dnevna soba
Večina Slovencev največ časa preživlja v dnevni sobi. To je glavni prostor za branje, gledanje televizije, druženje ali ukvarjanje s hobijem. Tudi zato, ker je ta prostor tako priljubljen, je v njem pogosto preveč pohištva, spominkov in druge navlake. V tako natrpani dnevni sobi je težko manevrirati z invalidskim vozičkom ali hoduljo; tak prostor je za starejšega s kognitivno boleznijo celo smrtno nevaren.
Premestitev pohištva: S starostnikom se posvetujmo, kateri kos pohištva resnično potrebuje in kaj mu ne služi več. Prostor nato čim bolj osvobodimo vse nepotrebne navlake.
Oprema za ljubljenčke: Raziskave kažejo, da ima kar 44 odstotkov slovenskih domov psa in 35 odstotkov mačka. Ljubljenček je pomembna čustvena podpora starostniku, vendar so lahko njegove igrače dostikrat v napoto in predstavljajo nevarnost za padce. Kupimo košaro za pasje/mačje igrače, da bodo pospravljene, kadar niso v uporabi.
Kam s spominki: Seveda je soba brez dekoracij povsem brezosebna in hladna. A dekorativni predmeti naj bodo postavljeni na višje dvignjenih policah.
Bralni material: Knjige, revije in časopise zložimo v lahko dosegljivo košaro ali na podstavek. Vsakih nekaj tednov oddajmo stare izvode v recikliranje.
Delovni prostor
Tudi starostniki plačujejo položnice, pošiljajo in prejemajo pisemske pošiljke in imajo druga pisarniška opravila. Njihov delovni kotiček naj bo čim bolj funkcionalen.
Digitalizacija: Največji izziv v pisarni so papirji. Pri starem človeku se nabere za cele mape zdravniških izvidov in papirji kmalu neurejeno ležijo naokrog. Zato presortirajmo dokumente, nepotrebne zavrzimo, tiste, ki jih je še treba hraniti, digitalizirajmo, samo najnujnejši pa naj bodo na dosegu roke.
Osvobojena delovna površina: Z mize in iz predalov odstranimo vse nedelujoče kemične svinčnike in drugo kramo ter z nalepkami označimo posamezne predale in njihovo vsebino. S tem bomo pomagali zlasti starostniku, ki ima težave s spominom.
Dostopna miza: Za starejše z artritisom in osebe, ki imajo težave z mobilnostjo, morajo biti predali in miza lahko dosegljivi. Če je oseba na vozičku, naj bo pisalna miza temu prilagojena.
Koledar: Koledar naj bo na dobro vidnem mestu. Starejši ga uporabljajo za beleženje pomembnih dogodkov, rojstnih dni, obiskov pri zdravniku ...
Dobro organizirano kuhinjo je lažje pospravljati, bolj je pregledna, poleg tega je v njej manjše tveganje za razvoj bolezni, povezanih s pokvarjenimi živili.
Redno čiščenje hladilnika in zamrzovalnika: Enkrat na mesec temeljito preglejmo vsebino hladilnika in odstranimo živila s pretečenim rokom uporabnosti. Istočasno obrišimo tudi police in predale, odstranimo drobtine in ostanke polite hrane, kjer se sčasoma lahko zaredijo mikroorganizmi in bakterije.
Shramba: Pomembna, vsakodnevna živila naj bodo na dosegu roke in jih ne zlagajmo na visoke police, ki jih starostnik težko doseže. Zavrzimo tudi vse krožnike ali kozarce, ki so počeni in zato nevarni za ureznine.
Test pripomočkov: Strokovnjaki priporočajo, da izvedemo tudi t. i. test kuhinjskih pripomočkov, s katerim ugotovimo, kaj starostnik zares potrebuje in kaj lahko odstranimo iz kuhinje. Vse pripomočke dajmo v veliko škatlo, in ko bo starejša oseba potrebovala kaj iz škatle, naj pripomoček po uporabi zloži v predal. Po enem mesecu lahko vse, kar je ostalo v škatli, odstranimo iz kuhinje.
Hladilnik kot opomnik: Osebam s slabim spominom so v veliko pomoč opomniki na hladilniku. Prav tako je priporočljivo na hladilnik obesiti telefonske številke za klice v sili: gasilci, reševalci, lekarna, zdravnik, najbližji sosed in družinski člani.
Kopalnica
V kopalnici se hitro začno kopičiti polprazne stekleničke in embalaže kozmetičnih izdelkov ter, kar je najnevarneje - zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.
Zdravila: Omarico z zdravili je treba redno pregledovati in odstranjevati stara zdravila. Ta so lahko resno tveganje za osebe s slabim vidom ali kognitivnimi težavami. Vsa preostala zdravila naj bodo v originalni embalaži ter z dobro označeno nalepko o doziranju. Neuporabna zdravila vrnemo v najbližjo lekarno.
Nepotrebni kozmetični izdelki: Odstranimo vse, česar starostnik trenutno ne uporablja. Zlasti pa izdelke nenavadnega vonja, spremenjene barve in teksture. Kad: Da bo vstopanje in izstopanje iz kadi za starostnika čim bolj varno, namestimo na dno kadi nedrsečo podlago, kozmetične pripomočke dajmo v bližino armature, brisača naj visi na notranji strani kabine za prhanje.
Spalnica, garderoba
Oblačila: Dejstvo je, da ne nosimo vseh oblačil, ki nam zasedajo omare in so se nakopičila z leti. Nepotrebna oblačila podarimo ali prodajmo.
Police: Nočno omarico osvobodimo spominkov in uokvirjenih fotografij. Raje na steno namestimo polico ali dve; na njih lahko starostnik shranjuje stvari, ki imajo zanj velik pomen in jih rad gleda vsak dan.
Ne pod posteljo: Seniorji in osebe z omejeno mobilnostjo težko dosežejo stvari pod posteljo in sčasoma nanje tudi pozabijo. Če niso porinjene povsem pod posteljni okvir, pa predstavljajo tudi oviro za gibanje.
Stopnišče in hodniki
Tu ni prostora za omare in predalnike, ki ožijo prostor. Poskrbimo tudi, da se preproge ne gubajo in da se ob robovih ne vihajo, s čimer zmanjšamo tveganje za padce.
Garaža, podstrešje, klet
Tu bo pospravljanje zagotovo vzelo največ časa, kajti ti prostori so odlagališče starega pohištva, težkih škatel, vsega, kar mislimo, da bomo nekoč še potrebovali. Začnimo tako, da odstranimo vse, kar je očitno za v smeti (polomljeno pohištvo, zasušene barve, pokvarjeno orodje, stare posteljne vzmetnice …)
Starejši imajo po navadi v kleteh tudi številna kolesa, smuči, loparje in drugo športno opremo, ki so jo uporabljali, ko so bili mlajši, ali je pripadala njihovim otrokom. Če starostnik določene športne opreme ne uporablja več, jo podarimo ali prodamo.
Težko slovo
Zavedajmo se, da bo med pospravljanjem in preurejanjem včasih težko, saj ima vsak predmet za človeka svoj pomen in se je od njega težko ločiti. Vendar s tem, ko bomo dom osvobodili preštevilnih predmetov, ne bomo zbrisali spominov nanje. Ti bodo še vedno ostali. In ko bo delo enkrat opravljeno, bo v takšnem domu starostnik lažje živel, se gibal in ga vzdrževal. Predvsem pa bo bolj varen in bo v primernem okolju dlje časa lahko sam skrbel zase.
Pametne rešitve
Pametne domove pogosto povezujemo z novimi zgradbami in jih težko asociiramo z domom, v katerem človek živi že 30, 40 ali 50 let. Pa vendar je sodobna tehnologija še veliko bolj kot za mlade pomembna za starejše, saj olajša življenje. Če imamo v družini starostnika, ki živi sam, mu s pametnimi rešitvami lahko zelo pomagamo.
Glasovno upravljanje: Vse več naprav je možno uporabljati glasovno. Starostnik lahko z glasom dvigne in spusti senčila, zaklene vrata ali prižge luč na hodniku.
Senzorji temperature, gibanja ali odprtja so prav tako imenitna stvar. Če jih povežemo z aplikacijo, lahko starostniku tudi na telefon javijo, da je pozabil zapreti okno, kdaj ima odprt hladilnik ali da se je temperatura v stanovanju preveč znižala.
Vzpostaviti velja tudi pametno povezavo z domačimi. Tako lahko svojim ostarelim staršem zagotovimo varnost, saj smo stalno obveščeni, kaj se dogaja v njihovem domu.
S takšnimi pametnimi rešitvami lahko opremimo katerokoli stanovanje ali starejšo hišo. Uporabnikom pomagajo tako, da kljub kroničnim težavam lažje bivajo, zagotavljajo visoko raven varnosti ter omogočajo samostojno življenje tudi osebam, ki bi sicer potrebovale 24-urni nadzor.
Osebni roboti
Kakšna bo starost čez 20, 30 let? Današnjim seniorjem, ki živijo doma in potrebujejo le občasno pomoč, stojijo ob strani najprej sorodniki, nato pa še negovalci, asistenti in pomočniki. Že v bližnji prihodnosti pa bodo to delo prevzeli hišni roboti. Umetna inteligenca bo hkrati skrbela za njihovo neodvisnost in zmanjšala socialno izolacijo.
Osebni roboti bodo kot nekakšni multipraktiki pomagali pri prehranjevanju, kopanju, oblačenju in gibanju, odmerjanju zdravil, pranju perila, striženju nohtov, znali bodo svojega gospodarja celo pripeljati do zdravnika. Prav tako bodo znali dvigniti človeka v invalidski voziček ali posteljo, zlagati perilo, prevzeli bodo funkcijo voznika v avtomobilu. Nekatere od takšnih robotov že testirajo v domovih za ostarele, in kot so pokazale dosedanje raziskave, je njihova največja prednost pred živimi hišnimi asistenti ta, da so dosegljivi 24 ur na dan. Še eden od plusov pa je, da so z njihovo pomočjo starostniki bolj avtonomni, ostaja jim več časa, ki ga lahko kakovostno preživijo z družino in prijatelji.
Mednarodni dan starejših
Na pragu oktobra praznujemo mednarodni dan starejših, to je oseb, starih 65 ali več let. Med prebivalci Slovenije je bilo 1. januarja 2017 takšnih oseb natanko 390.426, od tega jih je bilo 221 starih 100 ali več let. Delež starejših se iz leta v leto povečuje, s tem pa postaja vse bolj pereča tudi problematika, kako zanje čim bolje poskrbeti.
