Vzrok za šibkejšo koncentracijo je lahko le slabša prekrvljenost možganov, če si denimo ne vzamete niti pol urice dnevno za sprehod po svežem zraku, in posledično propadanje živčnih celic. Prav tako imajo šibkejši spomin ljudje, ki se prehranjujejo enolično ali se držijo strogih diet. Možgani namreč potrebujejo precej glukoze, katere glavni vir sta sladkor oziroma ogljikovi hidrati. Če verjamete ali ne, se staranje možganov začne že po 20. letu in se dogaja hitreje, če ste dedno obremenjeni in živite nezdravo. Na srečo lahko prve znake pešanja spomina premagate kar sami.
Preberite tudi: 10 zlatih pravil zdrave prehrane. Kliknite TUKAJ!
Osnove spomina
Spomin je ena izmed miselnih, kognitivnih funkcij. Preostale so še pozornost in koncentracija, orientacija v času in prostoru, besedno izražanje in socialno vedenje. Ohranjanje in utrjevanje spomina je pomembno, saj le tako lahko upravljamo čas in primerjamo sedanjost s preteklostjo. S pomočjo shranjenih informacij tudi lažje predvidevamo in načrtujemo prihodnost.
Spomin razdelimo na:
Preprost spomin, v katerega zapisujemo čutne dražljaje in traja le nekaj delcev sekunde, pravimo mu tudi senzorni spomin;
Kratkoročni spomin, v katerem so podatki le toliko časa, dokler jih potrebujemo pri izvajanju neke naloge;
Dolgoročni spomin pa je tisti, kamor shranimo vse informacije s pomočjo ponavljanja.
S staranjem se krajša kratkoročni spomin in zato imajo možgani vedno manj časa za prenos informacij v dolgoročni spomin. Zato se človek z motnjo spomina ne spomni nedavnih dogodkov, medtem ko mu priklic preteklih dogodkov ne dela nobenih težav. Brez funkcije spomina bi se morali vsako stvar učiti znova in znova, ker je ne bi imeli nikjer shranjene.
Hranjenje informacij v možganih omogočajo živčne celice, ki so ves čas v pogonu - sprejemajo, hranijo in brišejo podatke. Za svoje nemoteno delovanje pa potrebujejo veliko glukoze in kisika. Če tega ne dobijo v zadostni meri, se soočamo s posledicami. Kakšne in kako obsežne bodo, pa je odvisno predvsem od načina življenja in skrbi zase, precej manj štejejo genetski dejavniki.
Vzroki pešanja spomina
Za vse oblike motenj spomina je značilno propadanje možganskih celic, vzroki pa so lahko različni, od staranja možganov, ki se začne že med dvajsetim in tridesetim letom, do poškodbe možganov zaradi nesreč, rednega uživanja alkohola, predvsem pa nedovoljenih drog, med katerimi je najbolj razširjena marihuana, kajenja, možganske kapi, še posebno če jih je več zapored, dednega tveganja. Možgani prav tako težko prenesejo dolgotrajno izpostavljanje stresnim situacijam, zato je pravilo številka ena, če želite biti še dolgo miselno dejavni in neodvisni, da živite, kolikor le gre, brez hujših pretresov in travm oziroma se sprijaznite z izgubami kot z delom življenja.
Težave in težavice
Da vam spominske funkcije upadajo, kaže pozabljivost ali, kot ji pravimo v pogovornem jeziku, skleroza. Ta je značilna za vsa starostna obdobja. Vsakdo je že kdaj pozabil dežnik na avtobusu, telefonsko številko znanca, rojstni dan prijatelja. Naj vas pomirimo, da se takšno pozabljanje z leti ne stopnjuje in je del normalnega pojemanja spomina zaradi fiziološkega staranja, utrujenosti, zamišljenosti, obremenjenosti, nespečnosti, stresnega dogodka in drugih dejavnikov.
Čutite lahko tudi težave s pozornostjo, denimo da težko sledite filmu na televiziji, pogovoru s prijatelji ali pa ne zmorete obnoviti prebranega časopisnega članka.
Hujši simptomi pešanja spomina
Pač pa vas upravičeno lahko skrbi, če pogosto pozabljate predmete, na primer skoraj vedno pozabite dežnik na avtobusu ali celo ne veste, da ste se sploh peljali z avtobusom. Morda se tudi težko orientirate v prostoru, ne veste, kako poimenovati predmete, se ne spomnite niti, kaj ste počeli včeraj, današnjega datuma ali ne prepoznate več najbližjih.
Kako si lahko pomagate sami
Blažje težave s spominom in koncentracijo skušajte najprej odpraviti sami, in sicer tako, da ste vsak dan telesno aktivni na svežem zraku, s čimer povečate dotok krvi v možgane. Prehranjujte se zdravo, z zelenjavo in sadjem kot virom antioksidantov, z oreščki in morsko hrano kot virom nenasičenih maščobnih kislin. Pijte dovolj vode, alkohol pa uživajte le zmerno.
Redno delajte vaje za spomin, rešujte križanke, igrajte šah in druge družabne igre, na primer spomin, berite knjige, pogovarjajte se z bližnjimi, namesto da gledate televizijo, obiskujte družabne dogodke. Dobro vam bo tudi delo, če si organizirate dnevne aktivnosti, tako da naredite spisek opravil, pri čemer naj vam nepomembni ne kradejo misli. Potrudite se, da boste imeli pod nadzorom kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi.
Na spomin lahko negativno vpliva tudi redno ali občasno jemanje zdravil, kot so pomirjevala. Če sumite, da je tako, se raje pogovorite s svojim zdravnikom.
Zdravilo rastlinskega izvora z izvlečkom ginka bilobe iz lekarne običajno izboljša miselne funkcije že po enomesečnem rednem jemanju predpisanih odmerkov.
Prav tako lahko težave s spominom in koncentracijo skušate omiliti s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo lecitin, česen, ginseng, vitamin E. A ne pozabimo, na prvem mestu je zdrava prehrana!
Kdaj k zdravniku
Dodajmo še, da je nujno treba iti k zdravniku, če ste ob hujšem pešanju spomina, opisanem zgoraj, še nerazpoloženi, če vas nič več ne zanima, ste najraje doma, ne prepoznate sorodnikov ali sosedov, težko opravljate dnevna opravila, ni vam mar za osebno higieno, se pogosto ne spomnite pravih besed za poimenovanje stvari, imate morebiti celo privide, se težko sporazumevate in ne morete niti slediti pogovoru.
Je morebiti demenca?
Demenca je resna motnja spomina. Te je več vrst, najpogostejši pa sta Alzheimerjeva oblika, za katero zbolijo običajno starejši od 65 let, in vaskularna demenca po možganski kapi. Možgani obolelih za Alzheimerjevo demenco so značilno spremenjeni, imajo tako imenovane »senilne lehe« s spremenjenimi beljakovinami ter manjšo maso kot možgani zdravega človeka.
Demenco lahko dobro zdravite z zdravili na recept, prav zato je zelo pomembno prepoznati že prve znake motenj spomina in o njih raje povedati zdravniku, kot pa odlašati. Iz blagih motenj spomina se lahko razvije katerakoli demenca, ni pa to nujno.
Opažate, da pozablja reči in vse težje govori vaš svojec? Prijazno ga pospremite do ambulante, kajti zelo verjetno je, da se sam svojih »luknjic« v spominu niti ne zaveda.
