"S prijateljico in nekdanjo sošolko Jasno sva se odločila, da greva po najinih 20 let starih stopinjah, ko sva še hodila na gimnazijo v Radovljici. In to sva se odločila narediti točno tako, kot sva počela na prelomu tisočletja. Najprej na vlak, ki štarta na Jesenicah, potem do Radovljice in tam na avtobus ter nazaj proti domu oziroma s »krajšim« postankom na Bledu, kamor smo za vikende hodili ven. Tam je ravno potekala nočna desetka in vsi so mislili, da sva tam, ker bova tekla. No, letos zaradi mojih nožnih zlomov zagotovo ne. Sva pa malo navijala in po naključju prehodila ciljno črto, hehe," nam je povedal Klemen.
In kaj sta ugotovila? "Veliko naših priljubljenih barov, kjer smo sem in tja s kako kavico podkupovali profesorje, da nas niso zapisali, če smo manjkali, sploh ne obstaja več. Je pa marsikaj ostalo nespremenjeno. Avtobusi in vlaki so praktično isti, hehe," sporoča Klemen.
