Nutricionistka in akademski kipar sta dolgo sanjala o idiličnem družinskem ekološkem hotelu. Po treh letih gradnje in prenove sta v idilični kraški vasici Hruševici pri Štanjelu odprla čisto poseben hotel St. Daniel, v katerem se prepletata tradicija in modernost. Goste razvajajo z najrazličnejšimi kraškimi dobrotami, imajo pa celo vodno karto. Prijetna in zgovorna lastnika sta nam odprla vrata svoje oaze.
»Kras je bil edina izbira. Drugih lokacij po Sloveniji sploh nisva gledala. Kras je čarobna dežela, ki te v trenutku začara, kar se je zgodilo tudi nama. Ko sem ob neki priložnosti spoznala vinarja Mateja Koreniko & Moškon, je name naredil velik vtis, ker je tako poseben gospod. Na vprašanje, zakaj se je lotil ekološke pridelave vina, mi je rekel: »Ker sem malo nor. Ma, v dobro stran.« To pove vse. Tudi midva sva si želela nekaj ekološkega. Najina ekipa orje ledino na področju ekološkega turizma. Tudi mi smo malo nori in pogumni, da smo se soočili z zahtevno tematiko, ki je v Sloveniji še v povojih. Že dolgo živimo ekološko, tako da pri izbiri veje turizma sploh nisva razmišljala o čem drugem. Ekološki turizem je bil za naju edina izbira. Veliko spodbudo sta nama dala Urša in Miha s Posestva Trnulja, ki sta bila doslej edina vključena v verigo Bio Hotels v Sloveniji. Zelo sva jima hvaležna,« pripoveduje Nina in dodaja, da je bila z odločitvijo za družinski ekološki hotel začrtana tudi njuna poslovna pot. »Kras je prečudovit in ne prenese množičnega turizma. Zato sva prihodnost videla v butičnem hotelu, ki se staplja z okoljem. Pri tem nama je bila v oporo mednarodna veriga Bio Hotels, ki v Avstriji in Nemčiji piše veliko zgodbo o uspehu. Pridružila sva se tej verigi. Veliko so nama pomagali z nasveti in pravili, ki jih morava upoštevati,« razlaga Nina.
Potem ko sta v Hruševici našla hišo, v katero sta se takoj zaljubila, je bilo treba pošteno pljuniti v roke in se lotiti dela. »Naš hotel je opremljen v rustikalnem stilu. Beseda rustikalen je v slovenščini precej zlorabljena in hitro lahko pomeni poceni kič. Beseda 'antique' pa že opiše bolj meščansko pohištvo.
Skušali smo ohraniti zmes tradicionalnega predvojnega rustikalnega pohištva, ki je bil v kraški hiši, hkrati pa vkomponirati tudi moderno. Arhitekti so naredili zasnovo. Notranja oprema in reševanje detajlov je bilo v naši režiji. Del projekta je bila adaptacija, kar pomeni sprotno reševanje kriznih situacij. Ampak ravno te situacije so nas prisilile, da smo bili ustvarjalni in da smo veliko razmišljali o detajlih,« razlaga Nina. Opremo sta kupovala v Italiji, Španiji, Belgiji in Nemčiji. Urejanja objekta, izbire notranje opreme ter zasnove programa za obiskovalce sta se lotila z vso energijo, dovolj tenkočutnosti in prepričljivosti. Želela sta, da v današnjem času tako zaželena in potrebna harmonija vseh čutov postane fina, mehka in trdna nit, ki povezuje in osmišlja vsak prostor v objektu. »Na začetku sva rekla, da se bova držala rdeče niti, ki sva si jo zastavila. Kras je skromen in ne prenese bahavosti in pompoznosti. Niti v opremi niti v barvah niti v kuhinji. Ravno ta skromnost daje Krasu tako moč in čarobnost. Ni ne preveč ne premalo. Ravno prav. Nastalo je točno to, kar sva od vsega začetka imela v mislih. Med delom smo spoznali, da ekološko ne pomeni samo uživanje kakovostne hrane, temveč tudi obujanje tradicije, na katero smo že skoraj pozabili. Denimo, v kopalnicah smo želeli obuditi staro tehniko valjčkanja. Prava umetnost je bilo dobiti mojstra, ki ima še valjčke in obvlada to tehniko. Po dolgem iskanju nam ga je uspelo najti. Na koncu je gospod tako užival v delu, da je bil kar malo žalosten, ko ga je bilo konec,« se smeji.
Nastajanje objekta je potekalo v dveh fazah. Prva je bila adaptacija in prenova obstoječega objekta, druga pa novogradnja. Pri obnovi so ohranjali stare kraške prvine – od materialov do tehnike in videza. Velik izziv je bila kamnita fasada na pročelju hiše. Kolikor se je dalo, so angažirali mojstre iz bližnje okolice, nekaj pa jih je prišlo z drugih koncev Slovenije. Pri delu so uporabljali kamen, les, recikliran les, steklo, železo, keramiko. »Poskušali smo uporabljati čim bolj avtohtone kraške materiale. Zato smo se izogibali plastiki, aluminiju, epoksi … Seveda pa je vse potekalo v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo v Gorici,« se je razgovorila Nina. Ko je hotel dobil obliko, so mu vdihnili še vsebino.
Poskrbljeno za vse čute
Restavracija, kuhinja in bar zapolnjujejo pritličje objekta. Lastnika sta tudi zasebno zagovornika zdravega načina življenja in uporabnika živil, ki so ekološko in lokalno pridelana. Ekološka živila jima niso pomembna zgolj kot zdrava hrana, ampak tudi kot sporočilo zavezanosti k načelom pravične trgovine in odgovornosti do okolja. Vse, kar v kuhinji pričara kuhalnica chefa Boruta Jakiča, je živahen podpis zlitja izročila in sodobnosti, ekološkega, zdravega in pretežno kraškega. Kraševci gojijo spoštljiv odnos do narave in mnogi med njimi kmetujejo na ekološki način. »Ljudje, ki podobno mislimo, hitro najdemo skupno sodelovanje, zato težav z vključevanjem kakovostnih ekoloških sestavin lokalnih dobaviteljev nimava. Restavracija ponuja še eno drobno pozornost. Ker voda ni samo voda, pač pa ima vsaka svoj značaj, je gostom poleg premišljeno sestavljene vinske karte na voljo tudi vodna karta.
Nadstropje je namenjeno nastanitvam in zmore istočasno udobno prenočevati 22 gostov. Dve sobi, tri suite in trije apartmaji so uglašeni po solfeggio frekvencah ter poimenovani Ljubezen, Mladost, Radost, Spremembe, Čudež, Povezave, Ravnovesje in Zavedanje. Ker na Krasu velja, da se pod zemljo skriva prav toliko lepot, kot jih razkriva vidno polje kraške pokrajine, se tudi v preostalih prostorih skrivajo številne posebnosti. Preostali deli hotela so zasnovani kot zdravilno osredje s protistresnimi in poživljajočimi programi za dušo in telo. Gostje lahko izbirajo med sproščanjem v različnih savnah, se prečistijo v posebni specializirani hidroterapevtski komori in si izboljšajo splošno fizično kondicijo z izbranimi terapevtskimi vajami. Hotel St. Daniel je vključen v verigo Die Bio Hotels, za katero veljajo stroga vstopna merila za pridobitev certifikata in prav taki pogoji za izvajanje dejavnosti. Ne le glede uporabljenih materialov pri gradnji in opremi, varčnosti z vodo in energijo ter odpadki, ampak morajo biti tudi hrana in vse druge vhodne surovine, ki jih ponujajo gostom, certificirane kot ekološki pridelki oziroma izdelki. Veriga svoj visoki ekološki ugled ohranja z izvajanjem nadzora in vzorčenjem. Ta nenapovedano poteka enkrat do dvakrat na leto. V hotel pošljejo »skritega gosta«, ki ostane v hotelu dan ali dva. Ob odhodu zbere vzorce živil, čistil, kozmetike ... Vzorce kontrolira avstrijski državni laboratorij. Ker je turizem eden izmed večjih onesnaževalcev, je treba zagotoviti tudi učinkovite rešitve na področju ogrevanja in na splošno izpustov CO2. Posebno ocenjevanje se tako izvaja tudi v kategoriji izmerjenega ogljičnega odtisa na nočitev. In ker gostje ne pridejo samo v hotel, ampak si želijo odkrivati okolico, lastnika z naklonjenostjo spodbujata ekološko mobilnost, zato je gostom v izposojo na voljo šest karbonskih koles. Z njimi lahko v svojem tempu odkrivajo značaj kraške pokrajine, začutijo njeno bitje in z okoljsko naravnanim vedenjem pomagajo ohranjati to čarovnijo narave.
»Tendence v tujini kažejo zelo hiter razvoj ekološkega turizma. Srčno si želiva, da bova imela možnost ostati na tej poti. Ker utirava novo vejo turizma v Sloveniji, so naša pričakovanja realna. Zavedava se, da bo treba prehoditi še veliko korakov, da bomo prišli na nivo, ki ga lahko na ekološkem področju ponudi denimo Nemčija. Ampak, saj veste, kaj pravijo o pravem Kraševcu – da je korenina, ki je ne moreš kar tako izpuliti. Mi smo sicer še precej drobne koreninice, vendar smo se že precej utrdili,« je v smehu zaključila simpatična sogovornica.
