Zaposlen je v podjetju Revoz. Kot pove, se je v tem času že naučil govoriti slovensko, vendar se še vedno raje pogovarja v angleščini. »Slovensko znam govoriti malo,« sramežljivo in v smehu pove Eric.
Eric se je v Krško odpravil v sobotnem jutru. Na pot je krenil iz Ljubljane s svojim avtomobilom. Kot pove, rad raziskuje slovenske kraje, saj mu je Slovenija s svojo čudovito naravo zelo všeč. V Krško je prispel po dobri uri vožnje.
SPLETNA STRAN JE TURISTOM PRIJAZNA
»Še preden sem se odpravil na izlet, sem preveril spletno stran občine Krško. Stran je lepo izdelana. Že začetna stran ponuja zavihka z možnostjo izbire – za občane ali turiste. Seveda lahko izbiraš tudi med različnimi jeziki. Če se ne motim, sta poleg slovenskega na izbiro nemški in angleški jezik. Na raziskovanje sem se dobro pripravil in si veliko stvari prebral že doma; tako sem vedel približno, kaj bom obiskal in kaj me čaka. Naredil sem si okviren načrt. Tudi prenočišče sem rezerviral prek spleta. Mesto glede tega sicer ne ponuja velike izbire, pravzaprav sta na voljo le dva hotela in hostel. Cene pa so precej visoke. Za eno nočitev je treba odšteti 75 evrov. Hostel je bil žal zaseden, zato sem sobo rezerviral v sosednjem kraju, v Kostanjevici na Krki. Kostanjevica je čudovito mesto, ki je od Krškega oddaljeno približno 15 minut vožnje.«
ZAPRT INFORMACIJSKI CENTER
Eric je ob prihodu v Krško najprej poiskal turističnoinformacijski center, ki pa je bil žal zaprt. Zato se je odpravil do knjižnice, ki se nahaja v bližini. Sprehodil se je mimo upravne enote, okrajnega sodišča, Galerije Železnina, ki si jo je ogledal le odzunaj, pa mimo cerkve Janeza Evangelista, prostorov krajevne skupnosti, sprehodil se je tudi skozi mestni park, kjer si je ogledal spomenik padlim v drugi svetovni vojni, ter prispel do Valvasorjeve knjižnice, ki je vabila s široko odprtimi vrati.
KNJIŽNICA JE ZAKLADNICA ZGODOVINE
»Ob vhodu me je pozdravila prijazna knjižničarka, ki mi je knjižnico tudi predstavila in pokazala. Priznati moram, da me je navdušila baročna sobana s starimi knjigami. Knjige so spravljene v ličnih baročnih omarah. Ob vstopu navduši že sam vonj. To je vonj po starih knjigah, ki za usnjenimi platnicami skrivajo svoje zgodbe. Knjižničarka mi je predstavila tudi posebno zbirko Speedway v Sloveniji. Gre namreč za edino tovrstno javno muzejsko slovensko zbirko. Postavljena je predvsem zaradi bogate tradicije in vloge, ki jo igra spidvej v Krškem. Zbirka me je zelo navdušila. S knjižničarko sva se, sicer precej potiho, kot se za knjižnični red spodobi, kar veliko pogovarjala. Povedal sem ji, da sem v Krškem na izletu in da bi rad videl čim več zanimivega. Velikodušno me je opremila z brošurami in mi veliko svetovala,« razlaga Eric. Po izčrpnem spoznavanju zgodovine se je Eric odpravil na nadaljnje raziskovanje. Obiskal je mestni muzej in si ogledal bogato zgodovinsko zbirko ter se sprehodil tudi do Mencingerjeve hiše, ki jo uvrščajo med najpomembnejše in najstarejše zidane hiše v Krškem. »V njej naj bi celo živeli Valvasorjevi in nasploh številni zgodovinski veljaki, vendar kot je razložil vodič, se zgodovina prebivalcev hiše še raziskuje. Navdušila me je predvsem zgodovina hiše okoli leta 1918, v času prve svetovne vojne. Iz tega obdobja je veliko neznanega. Pa tudi številni krajcarji in kipi, ki sem jih videl v mestnem muzeju, me niso pustili ravnodušnega. Orožje, pisalni stroj …« opisuje Eric. Po ogledu muzejev se je Eric odpravil do Gradu Rajhenburg, ki je od Krškega oddaljen nekaj kilometrov, vendar mu razdalja ni povzročala težav, saj je imel avto. Tam si je pred ogledom privoščil tortico in kokakolo, saj ga je sprehod po Krškem vendarle malce izčrpal. »Grad je lepo obnovljen. Obisk me je navdušil. Zelo lepo je tudi dvorišče, kjer so med novo fasado ohranjene tudi originalne freske in štukature. Zraven je tudi čokoladnica, ki pa je bila žal zaprta,« pripoveduje Eric. Po ogledu se je naš izvedenec odpravil nazaj v središče Krškega, ker pa mu je med potjo močno zakrulilo v želodcu, se je ustavil v Sparu in si privoščil kosilo. Še enkrat se je sprehodil skozi staro mestno jedro, ogledal pa si je še novi del mesta. Odpeljal se je do nuklearne elektrarne, ki si jo je ogledal le odzunaj, saj se je za notranji ogled treba naročiti, in nato še do hidroelektrarne. V bližini je našel tudi prijeten kraj za počitek, kjer si je razgrnil odejo in užival v objemu narave. Po dobri uri se je odpravil do Kostanjevice na Krki, natančneje do Gostišča Žolnir, kjer je rezerviral prenočišče. »Zelo lepo so me sprejeli. Predvsem mlajše osebje zelo dobro govori angleško. Soba je bila lepa, čista in precej velika. Privoščil sem si večerjo in nato malce počival, okoli 22. ure pa sem se podal nazaj proti Krškemu, da raziščem nočno življenje. Ja, iskreno povedano me je tam čakalo majhno presenečenje,« pravi Eric.
VEČERNEGA ŽIVLJENJA NI
»V starem delu je bil vse zaprto, zato sem se odpravil v novi del mesta, pa tudi tam ni bilo nič bolje. Nato sem se odpeljal do Brežic v pričakovanju, da morda tam najdem kako poletno zabavo, a žal tudi tam ni bilo dogajanja. Ne vem, če nas je bilo v lokalu dvajset. V glavnem – nič. Aja, še tale zanimiva anekdota. Ko sem se vračal proti gostišču, me je ustavila policija. Zahtevali so dokumente. Kot kaže, me je nekdo prijavil, ker sem po barvi polti, in ker sem fotografiral, bil mogoče videti ogrožajoče. (smeh) Ko sem jim predal dokumente in z njimi spregovoril nekaj besed v slovenščini, so se le nasmehnili in mi zaželeli lahko noč,« razlaga Eric. Okoli 4. ure zjutraj je Eric prispel do gostišča s prenočiščem in legel k počitku, brez dobre zabave.
NEDELJA – DAN ZA POČITEK
V nedeljo se je prebudil okoli 9. ure in se odpravil na zajtrk. »Zajtrk je bil okusen. Ne morem pa reči, da je bil kaj posebnega. Postregli so mi z domačimi salamami, sirom in namazi. Najedel sem se, poravnal račun in se zahvalil za prijazen sprejem, nato pa se odpravil novi raziskovalni pustolovščini naproti (smeh),« pove Eric. Med potjo se je ustavil v mestni čolnarni v Kostanjevici na Krki, kjer ponujajo tudi prevoze z ladjico, nato pa, glede na peklensko vročino, zavil do bazena v Brestanici in si privoščil osvežitev. »V bistvu gre za manjše kopališče. Ni bilo veliko ljudi, kar mi je načeloma ustrezalo. Precej sem plaval, malce sem počival, se sončil … Okoli 16. ure sem se počasi odpravil. Zapeljal sem se še do Krškega, si v Oštariji Margareta privoščil pico, nato pa sem se podal proti domu. Krško mi je všeč in z veseljem bi obisk priporočil tudi drugim turistom. Navdušila me je predvsem bogata kulturnozgodovinska ponudba, prav tako obisk priporočam kolesarjem. Sam se zagotovo še kdaj vrnem.«
