Navdihujoče

Gospod potuje daleč, Slovenci mu pomagajo

P.K.
29. 6. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Skromen gospod iz Poljske si bo pot po Sloveniji, ki jo v teh dneh premaguje na invalidskem vozičku, zagotovo zapomnil po izjemnih ljudeh in njihovih gestah.

Dušan Pungartnik
Dušan Pungartnik in njegova žena sta popotnika povabila na kavo.

Na družbenem omrežju je po zaslugi Dušana Pungartnika, doma s Celjskega, zaokrožila zgodba o 58-letnem moškem iz Poljske, ki ji je prisluhnilo mnogo ljudi. 

Dušan Pungartnik
Poljak Andrej veselo pozira s Celjanom Dušanom Pungartnikom.

»Ker sem ga v enem dnevu okrog Žalca opazil večkrat, sem se ga odločil ogovoriti. Povedal mi je, da mu je ime Andrej in da iz rodne Poljske potuje v Vatikan, in to na invalidskem vozičku. Zaradi gostega prometa se mora izogibati glavnih cest, kar pa mu predstavlja problem, saj se mu pogosto izprazni mobilni telefon, na katerem ima navigacijo,« nam razloži Pungartnik.

Dušan Pungartnik
Poljak se je na pot, dolgo preko 1.500 kilometrov, podal sam.

Slovence naproša

Pove, da je gospodu iz Poljske potem ponudil prevoz, da mu prihrani kakšen kilometer, a ga je ta prijazno zavrnil, saj je njegov namen, da z vozičkom sam pride do cilja. Hvaležno pa je sprejel njegovo pijačo in hrano. »Po krajšem klepetu sem mu podaril še avtokarto Slovenije in solarni polnilnik za mobilni telefon ter mu zaželel varno pot do njegovega cilja,« dodaja Pungartnik, ki je o srečanju z Andrejem iz Poljske poročal tudi na facebooku.

sta
Romarja v Vatikan lahko te dni srečate na severnem Primorskem.

Tam je uporabnike omenjenega družbenega omrežja zaprosil, naj si zanj, če ga kje opazijo, vzamejo nekaj minut časa in mu pomagajo, sploh pri načrtovanju poti, da najde najkrajšo. »Vsak nepotreben kilometer, če ga moraš prevoziti z rokami, je izredno dolg. Dokažimo, da smo Slovenci dobri in gostoljubni ljudje. Hvala vam za vašo pomoč,« so bile njegove besede.

Izjemen podvig – Pri nas je možakarja čakalo mnogo lepih presenečenj

Sledil je klicu

Naš sogovornik pove, da pravzaprav zelo spoštuje Andrejevo namero, da se loti takega podviga. Ne nazadnje se je Celjan podobnega lotil tudi sam, ko je lani s 45 let starim mopedom potoval iz Žalca v Afriko. »Dojel sem, da v njegovem primeru ne gre toliko za avanturo kot tako, ampak bolj za to, da sledi svoji veri, sebi. Očitno je ta, če gre v Vatikan, močno prisotna,« meni. Sicer pa ga o tem, zakaj je izgubil noge, ni spraševal. »To se mi ni zdelo pomembno. Sprejel sem ga takega, kot je,« o dogodku, ki mu je pustil globok vtis, še poroča sogovornik.