Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume bo danes med 14. in 16. uro predstavil odločitev sodišča o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško, tako na kopnem kot na morju, kje ima Slovenija stik z odprtim morjem in kakšni bodo režimi za uporabo morskih območij. Odločitev sodišča bo dokončna.
Po razpadu Jugoslavije je največji mejni problem med Slovenijo in Hrvaško predstavljala predvsem meja na morju, ki ni bila v okviru Socialistične federativne republike Jugoslavije, za razliko od kopenskih meja med republikami, nikoli določena. Piranski zaliv je bil sicer skozi celoten čas skupne države pod jurisdikcijo Socialistične republike Slovenije, a po osamosvojitvi je Hrvaška zahtevala mejo po sredini Piranskega zaliva (kar bi Sloveniji efektivno onemogočilo prost dostop do odprtega morja), Slovenija pa je leta 1992 razglasila suverenost nad celotnim zalivom.
Sporazum Drnovšek - Račan
Spori glede meje so se po slovenski osamosvojitvi nedorečeno vlekli vse do leta 2001, ko sta predsednika slovenske in hrvaške vlade – Janez Drnovšek in Ivica Račan – podpisala sporazum, v katerem se je Slovenija odpovedala južnemu bregu Dragonje, v zameno pa je dobila 80 odstotkov Piranskega zaliva in koridor do mednarodnega morja. Sporazuma hrvaški sabor ni želel ratificirati in je propadel septembra 2002, ko je od njega odstopila tudi hrvaška vlada.
Blokada pristopnih pogajanj Hrvaške z EU
Jeseni 2008 je slovenska vlada zaradi mejnih sporov blokirala pristopna pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo. Hrvaška je namreč kot del pristopnih pogovorov Evropski uniji poslala zemljevide, kjer so bila sporna mejna območja označena kot da pripadajo Hrvaški. Ker Hrvaška omenjenih prejudicev ni umaknila, je slovenska vlada dalje blokirala hrvaški pristop k EU.
Arbitražni postopek kot dokončna rešitev dolgoletnega problema
Dolžina meje s Hrvaško in število mejnih prehodov:
rečna meja - 290 kilometrov
kopenska meja - 380 kilometrov
morska meja - dolžina ni določena
mejni prehodi - 57
Po dolgotrajnih in večkrat propadlih pogajanjih med predstavniki Hrvaške, Slovenije in Evropske unije, sta se državi 4. novembra 2009 zavezali, da bosta obmejne spore reševali v okviru arbitražnega postopka. Arbitražni sporazum sta v švedskem Stockholmu podpisala predsednika vlad obeh držav Borut Pahor in Jadranka Kosor, priča sklenitvi dogovora je bil, v imenu Sveta EU, švedski predsednik vlade Fredrik Reinfeldt.
Državljanke in državljani Republike slovenije so arbitražni sporazum potrdili na naknadnem zakonodajnem referendumu 6. junija 2010, slovenska vlada pa je prenehala z blokado Hrvaške pri njenem vključevanju v EU, katere članica je ta postala julija 2013.
Prisluhi, kršitve in odstop Hrvaške od postopka
Julija 2015 je hrvaški časnik Večernji list objavil novico in kasneje tudi zvočne posnetke spornih telefonskih pogovorov med slovensko agentko pri arbitražnem sodišču Simono Drenik in slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem. Zaradi slovenskih kršitev arbitražnega sporazuma je Hrvaška od postopka odstopila, kljub temu, da je arbitražno sodišče odločilo, da kršitev ni bila takšna, da bi Hrvaška od sporazuma lahko odstopila.
Arbitražnemu postopku je sicer popolno podporo dvakrat izrekla tudi Evropska komisija in pozvala Hrvaško, da naj postopek nadaljuje. Hrvaška se na pozive ni odzvala in je bila od julija 2015 v procesu neaktivna. Kljub temu je arbitražno sodišče postopek redno zaključilo.
