Njihov logotip Spodbujamo zdrav življenjski slog in iščemo nove rešitve za boljše zdravje današnje generacije in bodočih generacij je odlično idejno zasnovan, a le upamo lahko, da bo tudi izvedbeno dosegel zastavljene cilje. Teorija in praksa pogosto nista vzporedni. Glavna naloga pa je obravnava debelosti in nezdravega življenjskega sloga.
Na njihovem spletnem portalu lahko zasledimo, da načrtujejo pripravo celovitega inovativnega modela obravnave debelosti in spodbujanja zdravega življenjskega sloga. Ta bo v pomoč odločevalcem in bo vključeval predloge ukrepov, potrebnih za uspešno ohranjanje in nadgrajevanje že doseženega v okviru projekta Uživajmo v zdravju. Projekt podpira ne le Nacionalni inštitut za javno zdravje, ampak tudi Zavod RS za šolstvo, Institut Jožef Stefan, Fakulteta za zdravstvo na Jesenicah, Fakulteta za zdravstvene vede, Pedagoška fakulteta in Fakulteta za šport. Torej resnično zelo pomembne ustanove, ki so tudi pomagale pridobiti sredstva iz Norveškegafinančnega mehanizma. Nepovratna sredstva Norveškega finančnega mehanizma v vrednosti osemsto milijonov evrov so bila dodeljena Bolgariji, Češki, Cipru, Estoniji, Madžarski, Latviji, Litvi, Malti, Poljski, Romuniji, Slovaški in Sloveniji. Financiranje podpira programe in projekte na prednostnih področjih, ki so dogovorjena z vsako državo. Inovacije na področju zelene industrije, zajemanje in shranjevanje ogljika, raziskave in štipendije, dostojno delo in socialni dialog, javno zdravje in enakost spolov, zmogljivosti na področju sodstva in boj proti čezmejnemu kriminalu so ključna področja pomoči.
Debelilno okolje?
Sodobni način življenja otežuje možnosti zdravega prehranjevanja in redne telesne dejavnosti. Podatki o debelosti v Sloveniji so, kot v preostalih razvitih državah, skrb vzbujajoči in zahtevajo hitro, učinkovito ter usklajeno ukrepanje različnih panog v državi. Govorimo o tako imenovanem debelilnem okolju, ki spodbuja razvoj debelosti (na primer sedeči življenjski slog), pri čemer sta telesna dejavnost ter zdrava in uravnotežena prehrana ključna varovalna dejavnika pri preprečevanju njenega nastanka.
Zato je ideja za izvedbo projekta nastala v bistvu kot odziv zdravstvenega in šolskega področja na povečanje problema čezmerne hranjenosti in debelosti prebivalcev Slovenije. Namen projekta je spoprijemanje s tem javnozdravstvenim problemom v organizacijah na različnih ravneh (nacionalni, regijski in lokalni) ter oblikovanje inovativnih trajnostnih in učinkovitih medsektorskih pristopov, ki bodo smernice rasti debelosti postopno obrnili v negativno smer.
Poglavitni cilj projekta je zagotoviti sistemsko povezavo med zdravstvenimi in izobraževalnimi organizacijami ter lokalno skupnostjo v preventivno skupino, ki bo po načelu koncepta skupnostnega pristopa v ospredje postavljala posameznika in njegovo zdravje, vsak pa bo po svojih močeh in pristojnostih zagotavljal skrb za zdrav življenjski slog ter podporno okolje ljudem s čezmerno telesno težo ali debelostjo.
Predvideni cilji in učinki
Splošni cilj tega projekta je pomembno vplivati na zmanjšanje ali preprečevanje bolezni, povezanih z življenjskim slogom. Na to naj bi imeli pomemben vpliv vzgojno-izobraževalni zavodi, saj so to tista okolja, ki lahko s sistemskimi ukrepi celovito vplivajo na življenjski slog otrok in mladostnikov, hkrati pa vplivajo tudi s podpornimi okolji (vzgojitelji, učitelji, osebje, ki pripravlja obroke, ponudniki obrokov; v projekt bodo vključili po dva vrtca in dve osnovni šoli iz vsake slovenske regije). Projekt vključuje pristope in modele za izboljšanje zdravega življenjskega sloga tudi v lokalnih skupnostih z vzpostavitvijo lokalnih promocijsko preventivnih skupin v lokalnem okolju, ki lahko delujejo specifično pri obravnavi ranljivih skupin, tudi z vidika zemljepisnih značilnosti. Pridružili se bodo tudi zdravstveni domovi in skupine za samopomoč. V projekt bodo vključili devet območnih enot z usposobljenimi skupinami, ki pokrivajo vseh dvanajst statističnih regij v Sloveniji.
Ciljne skupine
Otroci in mladostniki
Spadajo med ranljive skupine prebivalstva. Iz opisa problematike je razvidno, da imajo nezdrave prehranjevalne navade, nezadostno telesno dejavnost, opazen je tudi trend naraščanja debelosti. Prav tako v Sloveniji nimamo vzpostavljenih preventivnih programov za integrirano odkrivanje in obravnavo čezmerno težkih in debelih otrok (v projekt bodo vključili tisoč otrok).
Mlade družine
Med ranljive skupine z vidika nezdravega življenjskega sloga (nezdrava prehrana in telesna nedejavnost) spadajo tudi mlade družine, in sicer zaradi nemotiviranosti, preobremenjenosti in nevzpostavljenih podpornih okolij (v projekt bodo vključili 240 družin).
Odrasli
Z raziskavami ugotavljajo nezdrav življenjski slog pri odraslih, pri katerih imamo v Sloveniji vzpostavljena program primarne preventive srčno-žilnih bolezni in ustrezen sistem svetovanja za zdrav življenjski slog, ki ga želijo s projektom nadgraditi, še posebno pri ranljivih skupinah, z vidika socialno- ekonomskih determinant zdravja in zemljepisnih značilnostih (v projekt bodo vključili 90 oseb).
Šest zlatih pravil:
- redno in uravnoteženo uživanje obrokov,
- zdrava prehrana,
- dovolj tekočine,
- obvladovanje stresa,
- redno dnevno gibanje,
- osem ur spanca na dan.
