Neprilagojeni

V svoji koži se odlično počutijo

Teja Pelko
14. 4. 2017, 07.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Martina Ipša, Klemen Bučan in Željko Čakarević so s svojimi zgodbami o odraščanju in okoliščinah, ki so jih zaznamovale in naredile takšne, kot so, dodobra razmigali mišice občinstva, med katerim je bilo tudi veliko znanih obrazov.

Marko Pigac / www.standupsi.com
Martina Ipša, Klemen Bučan in Željko Čakarević po nastopu.

Komiki so si tako po štajerski prestolnici pokorili še državno in s tem dokazali, da neprilagojenost ni nujno nekaj slabega, čeprav so jih o tem poskušali prepričati vse od mladih nog. 

Ne pustijo se ukalupiti 

Žrtev ksenofobije
Dekle ga ni upalo predstaviti staršem
Željko je na lastni koži občutil ksenofobijo. Zaradi njegove nacionalne neprilagojenosti ga namreč njegovo – zdaj že nekdanje dekle – ni želelo predstaviti staršem, saj se je balo, da bi se jim zmešalo.

Bučana družba poskuša ukalupiti vsak dan, a ji to za zdaj (na srečo) še ni uspelo. »Mislim, da se ne smeš ukalupiti. Lahko se za koga malo prilagodiš, a ne preveč,« nam je dejal Bučan, nato pa zagotovil še, da ne samo, da bo ostal naprilagojen, ampak da bo iz dneva v dan bolj neprilagojen. Tudi Martino so ves čas poskušali ukalupiti. »Govorili so mi, kako bi morala biti oblečena kot ženska, kako bi morala biti urejena, kako bi se morala obnašati v družbi in kako bi morala govoriti. Malo sem se poskušala prilagoditi, saj včasih nočeš več z glavo skozi zdi, a mi res ne gre. Res sem zelo slaba v tem. Pa tudi – potem to ne bi bila več jaz – zato niti ne poskušam preveč,« nam je razkrila Ipša. Željko pa je imel to srečo, da je imel precej svobode, le enkrat so ga v službi poskušali ukalupiti Nemci. 

Radi so drugačni 

V svoji drugačnosti komiki vidijo številne pozitivne stvari. »Drugačnost je dobra, saj imaš čisto drugačno perspektivo od večine ljudi. Mislim, da je to dobro, saj se edino tako dogajajo neke spremembe in lahko nekaj naredimo, ker če bi vsi razmišljali popolnoma enako, ne bi nihče ničesar izumil. Je pa težje, a včasih, ko greš po težji poti, spoznaš veliko več zabavnih ljudi in se naučiš veliko več stvari, kot bi se jih po lažji,« je svoje izkušnje z neprilagojenostjo opisala Martina. Tudi Željko je prepričan, da je vsa ta njihova neprilagojenost pozitivna neprilagojenost. »Smo kot biser v školjki – da nastane biser, se mora v školjki zgoditi smet. Jaz upam, da smo s svojo neprilagojenostjo mala smet v družbi, iz katere pa upam, da potem nastajajo biseri,« nam je dejal komik. Bučan pa prednost drugačnosti vidi predvsem v tem, da si ga zaradi nje vsak zapomni.