Temu pa pristavil, da je Gregor Škrjanec boksar z »velikimi ambicijami in velikimi željami«.
Še drugič državni prvak
Po predstavi, ki sta jo z Denisom Lazarjem 18. marca uprizorila na Vrhniki, je 26-letni član ljubljanskega Boksarskega kluba Chagi in varovanec boksarskega trenerja Mladena Frljića le malo počival. Čakalo ga je namreč državno prvenstvo v boksu, ki se je od 7. pa do 9. aprila odvajalo v Sečovljah.
Gregor Škrjanec ob razglasitvi za zmagovalca in s trenerjem Mladenom Frljićem.
Nositi bi ga moral štiri tedne, če bi se ravnal po zdravniškem nasvetu – mavec namreč. V treh rundah udarcev, ki so ga pred Lazarjem popeljali na vrh vrhniškega klanca, si je Ljubljančan zlomil dlančnico. A kdo je še slišal za mavčno pest? Ta je v boksu lahko le jeklena, Škrjanec pa je v podaljšanem vikendu na obali dokazal, da njegova kaj drugega kot jeklena pač ni. Po dveh tednih je mavec kar sam poslal rakom žvižgat, nato pa z načeto pestjo še dva nasprotnika, ki sta stala med njim in ponovno osvojitvijo naslova državnega prvaka v kategoriji do 91 kilogramov. V trilerju v Sečovljah sta morala motiviranemu Škrjancu premoč priznati tako Petar Gavrić iz Boksarskega kluba Tivoli kot Gregor Gajić iz Fight Club Ljubljana. Naslov je bil tako že drugič v treh letih tekmovalnega udejstvovanja njegov.
Zlomljena dlančnica je kalila njegov dušni mir – če kaj, bi ga zmage stala ravno poškodba. »Na vse ali nič,« si je zabrusil v soboto. »Mladen me je tako motiviral, kot da mi je vlil gorivo. Mislil sem, da me bo raztrgalo od energije.« V nedeljo je sledila finalna borba proti Gajiću. »Razmišljal sem, da bi Mladenu rekel, da ne morem, da me vse boli,« se spominja nedeljskih bolečin. »Kot da bi me slišal, je prišel Mladen in mi rekel, da je to moje leto.« Ostalo je, kot pravijo, zgodovina. »Če ne bi spoznal Mladena, ne bi bil tukaj, kjer sem. Od prvega dne se je zavzel; s skupnim trudom sva prišla do tega rezultata. Denar in čas vlaga v moj trening, da bi jaz napredoval in da bi se skupaj veselila uspehov.«
Kocka bo padla
Škrjanec upa, da z roko ne bo hujšega. Konec tega meseca ga namreč čaka zmenek z usodo – v Beogradu se bo boril za osvojitev »rokavice«, uspešno napredovanje skozi kola tega turnirja pa bi mu zagotovilo udeležbo na evropskem prvenstvu v mesecu juniju pod okriljem Boksarske zveze Slovenije. S tem pa bi se na obzorju že začele svetlikati olimpijske igre.
