Estrada

Na vsakem koraku čutim naklonjenost

Alesh Maatko
16. 12. 2015, 20.49
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Igralci radi priznajo, da se vloga v priljubljeni seriji na televiziji po prepoznavnosti, ki jo prinese med ljudmi, ne more primerjati z vlogami v gledališču.

Promo foto
Jernej pravi, da ga najbolj osrečujejo zdrava družina, zdravi prijatelji, zdrav narod, zdrav svet …

Igralca Jerneja Kuntnerja smo si tako zapomnili po seriji TV Dober dan, po kar dolgem premoru pa se je to jesen na televizijo vrnil v seriji Usodno vino, ki jo gledamo na Pop TV.

Katero vino imate najraje?

Cabernet sauvignon.

Ali verjamete v usodo? Zakaj?

Verjamem. Svet je prelepo urejen, da bi ne bilo zadaj načrta.

Bi rekli, da je usoda poskrbela tudi za to vlogo v seriji Usodno vino?

Seveda.

Ali se vam zdi, da je ravno pravi čas, da spet igrate na televiziji?

Ja, čas je pravi in zrel.

Sta s Tjašo kaj vesela, da spet sodelujeta – po TV Dober dan?

Seveda sva. Z nekaterimi igralci se pač hitro in kvalitetno ujameš.

Kaj mislite, boste zdaj bolj prepoznavni, kot ste bili kot Mercatori?

Tega vam ne znam povedati. Mislim pa, da je župan Petrič dobra nadgradnja v igralskem smislu.

Promo foto
Priljubljeni igralec pravi, da je zdrav, srečen in zadovoljen.

Ste kaj razmišljali, ko ste dobili ponudbo za serijo, ali ste jo sprejeli brez razmisleka?

Ja, bilo je nekaj pomislekov, premislekov, pogovorov …  A vse je pozitivno vodilo v pravilno odločitev.

Ste pogrešali čase, ko ste bili izjemno priljubljeni zaradi vloge v TV Dober dan?

Veste, ti časi so se samo malo umirili, iz evforije smo z mojimi gledalci prešli v fazo, recimo, priljubljenosti. Na vsakem koraku po domovini čutim ljudsko naklonjenost.

Ste dali mlajšim soigralcem kak nasvet glede tega, kako naj se spopadejo z medijsko prepoznavnostjo?

Jaz jim vsak dan dajem zgled s svojim obnašanjem in s svojo hvaležnostjo. Če to vidijo, so vredni slave, če ne, bodo pa sami občutili njeno breme.

Kakšna se vam zdi produkcija te serije?

Vrhunska. In drzna, glede na burne čase, v katerih živimo.

V zadnjih letih ste počeli veliko stvari tudi za kamero – od režije, sinhronizacij in ne nazadnje do knjige za otroke. Je bilo to zaradi krize ali vam je všeč, da imate vedno nove izzive?

Kot umetnik sem vesel vsakega izziva, ki mi pride na pot. Tako so mi prihajale tudi režija sinhronizacij, kjer sem postavil nove temelje in standarde v Sloveniji, pa ideje za zgodbice, kjer sem zorel in žlahtnil svoje misli.

Kakšna je razlika med igranjem v seriji in drugimi vlogami?

Ni posebne razlike. Predvsem moraš biti kot igralec inovativen, zvedav in drzen, da si sposoben odigrati vloge, ne pa samo živeti sebe in govoriti naučeni tekst.

Kako se razumete s soigralci? Je v zakulisju tudi tako napeto kot na malih ekranih?

Kje pa, razumemo se in si med seboj pomagamo. Vzdušje je enkratno.

Kako usklajujete snemanje in učenje teksta z drugimi obveznostmi?

To pa je bil res en nov izziv v mojem igralskem življenju. Do zdaj sem že veliko posnel, tako serij kot filmov, in veliko izkusil. A ta način snemanja je zahteval temeljite spremembe. Moral sem se navaditi vstajati ob šestih, odteči jutranji tek, se potem učiti tekst za Vino, ob 9. ali 10. uri pa biti že v teatru, sinhro studiu,'usodnem' studiu ali pač kje drugje. 

In kako se razvajate?

Z masažami pri Tini, z ženo v Sotelii, z družino doma, samega sebe pa v Piranu ali Bohinju.