V petek 16. mesto na smuku, v soboto 14. mesto v superveleslalomu in nazadnje 11. mesto na veleslalomu - to je iztržek Tine Maze na podaljšanem koncu tedna na progi ptic ujed v Beaver Creeku. Daleč manj od pričakovanj. Lahko bi iskali in tudi našli kar nekaj izgovorov, objektivnih, ki bi lahko vsaj delno opravičili slabe nastope najboljše slovenske športnice, toda to naj počnejo drugi.
Andreo Massija, vodjo ekipe aMaze, v naslednjih dneh čaka veliko dela. Massi ni bil zadovoljen s pristopom svoje varovanke, ki je pokazala preveliko spoštovanje do strmine: »Kljub takemu pristopu bi bilo njeno smučanje dovolj za tretje mesto, ampak na smuku se ji je pripetila velika napaka, tako da se ni dalo narediti več, kot je iztržila. Tina se je zelo negotovo lotila vstopa v strmino, v zgodnjem delu je začela dobro, nato pa bi morala pokazati nekaj prave veleslalomske vožnje, ki je bila nujna za takšno zahtevno tehnično progo. Prisoten je še strah. Če Tina smuča kot zna, lahko zmaga vsako tekmo. Trenutno še nismo na ravni, kot smo bili v pretekli sezoni. Treba je počakati in biti potrpežljiv. V tem trenutku lahko iz dneva v dan obrne tekmo, lahko je spredaj, lahko pa je tudi petnajsta,« so bile Massijeve besede.
Seveda se zelo dobro zaveda, kakšno je stanje in kaj je »narobe« s Tino. No, s Korošico seveda ni nič narobe, vsaj v taki meri ne, da bi bili lahko resno zaskrbljeni, kljub vsemu pa ... »Ta proga v Beaver Creeku, mi res otežuje dober start v hitrih disciplinah. Toda daleč od tega, da bi se predala,« je dejala Mazejeva, ki je bila gotovo najbolj razočarana nad dosežkoma v superveleslalomu in veleslalomu. Tina je namreč aktualna svetovna prvakinja v superveleslalomu in dobitnica malega kristalnega globusa v prejšnji zimi. Slabše kot sobotno 14. mesto v superveleslalomu je dosegla 5. februarja 2012, ko v Garmisch-Partenkirchnu ni prišla do cilja, zadnjič pa je bila izven prve deseterice 7. decembra 2011, ko je bila prav v Beaver Creeku 14.
Največja težava - pravi občutek
Kaj je narobe s Tininim smučanjem, da niti približno ne dosega takih uvrstitev kot v pretekli sezoni? Vsaj na prvi pogled laika se zdi, da ne dela velikih napak. Res se sem ter tja prikradejo manjše, ki ji vzamejo nekaj stotink, vendar kljub vsemu ne bi smela toliko zaostajati za Laro Gut. Takoj pa se lahko opazi, da Tinina vožnja ni sproščena, tekoča in igriva, kot je bila še osem mesecev nazaj. Nihče ne more trditi, da Mazejeva ne napada na progi, vendar napad brez pravega orožja nima smisla. In Tinino največje orožje je bilo vselej izjemna tehnika, ki se je zlila z njenim prefinjenim občutkom za progo. Ali je to pomanjkanje samo posledica tega, da se Mazejeva nikakor ni sprijaznila s progo v Beaver Creeku? Morda, vendar je Tina v pretekli sezoni tudi na progah, do katerih je imela odpor, smučala drugače.
Tudi lani je šla v Severno Ameriko z velikim vprašajem, vendar je imela v rokah zmago s prve veleslalomske tekme. Tudi lani je slabo odpeljala prvi smuk, vendar je že na naslednji tekmi pokazala, kaj in kdo je, ter zmagala. Letos so stvari drugačne, ker Tina preprosto ne verjame več, da je celota, ki jo je sestavljala več let, še vedno celota. Brez vere vase, v ekipo in ljudi okoli sebe, seveda ne gre. Ne gre in ne gre, ker ti črviček dvoma, ki ti vrta po glavi, vsak meter na snegu vzame stotinko. In končni rezultat je, tak kot je bil na teh treh tekmah v ZDA.
Tina, Blanka in Roger
Nehote se je utrnila primerjava med dvema velikima športnicama - Tino Maze in Blanko Vlašić. Hrvaška šampionka v skoku v višino je blestela na atletskih stezah in bila nepremagljiva vrsto let, do ... Dokler si v glavi ni zastavila dveh velikih ciljev, ki sta bila realno dosegljiva - zlata olimpijska kolajna in svetovni rekord (Štefka Kostadinova je 1987 skočila 209 centimetrov). Blanka si je postavila vsako letvico na vsaki tekmi na višino 210 centimetrov. In to jo je počasi začelo tako utrujati (ker tega ni preskočila), da je začela izčrpavati svoje telo, se poškodovala in zdaj verjetno vsi dvomijo, da se bo še kdaj vrnila v tako vrhunski formi, kot je bila. Nekaj podobnega se je zgodilo s Tino. Po pretekli sezoni, polni rekordov, so ji drugi postavili letvico na 210 centimetrov in Tina je bila prepričana, da imajo drugi prav. Da mora biti tako superiorna, kot je bila več kot pol leta nazaj, in da mora kot za stavo zmagovati na tekmah svetovnega pokala. Okolica je to od nje zahtevala in pritisk je bil (in je) res velik. Umetnost ostati najboljši je najboljše opisal najboljši teniški igralec vseh časov Roger Federer, ki je v letih neverjetne prevlade dejal in verjel v to, da je pomemben samo tisti dvoboj, ki ga trenutno igra - vse prej in vse, kar bo, v tistem trenutku ni bilo pomembno.
Ali bo Tini uspelo, da se bo znala osredotočiti nase in na tekmo, je veliko vprašanje. Časa ima dovolj, toda bolj kot čas je pomemben trenutek v Tinini glavi, ko si bo rekla - do zdaj sem smučala zato, ker tako hočejo drugi, zdaj pa bom zmagovala, ker tako hočem sama.
