Nekaj podobnega se je namreč Đokoviću dogajalo že na turnirju v Šanghaju pred mesecem dni, ko je imel v finalu proti Juanu Martinu del Potru ravno tako nekaj minut »nenavadnega obnašanja«. Vse je bilo zelo podobno kot v torkovem dvoboju - Nole je izgubljal ravnotežje, ni imel več orientacije v prostoru, oboje samo za nekaj minut, potem pa je spet deloval kot »stroj za ubijanje« in tekmeca zmlel v prafaktorje.
Enako se je zgodilo v torek, ko je na nasprotni strani mreže stal Federer. V drugem nizu se Đokoviću v O2 Areni ni izšlo, v tretjem nizu pa je bil veliki Roger videti kot vajenec in Nole mu je odčital pravo lekcijo tenisa - pometel ga je z igrišča. Kaj se dogaja z Đokovićem? Zakaj se mu v zadnjem času v dvobojih (omenjena dva sta bila v razmaku manj kot meseca) pojavljajo »čudne« minute?
Prav neverjetno je,
da noben svetovni medij temu do zdaj ni posvečal pozornosti oziroma da se s tem ni ukvarjal. Nole je po dvoboju v Šanghaju trdil, da so bili za njegove nenavadne »spodrsljaje« krivi teniški copati in da naj bi se med dvobojem preobul ter da naj nato ne bi imel več težav. Prav, vzamemo za enega od možnih vzrokov. Toda kaj je bilo potem v torek v Londonu? Đoković se med dvobojem s Federerjem ni preobul oziroma ni vzel novih teniških copat (tako ali tako jih delajo posebej zanj, tako da so copati za določeno podlago skoraj identični). Po nekajminutni »izgubljenosti v prostoru« je Nole, ne da bi menjal lopar ali naredil kaj drugega (razen da je na klopi pil tekočino iz svoje plastenke), spet zaigral kot stroj.
Teorija dopinga
V teniških krogih povsod po svetu pa je nenavadno Đokovićevo obnašanje na igrišču vzbudilo precej zanimanja. Postalo je tema pogovorov med trenerji in igralci in tudi med tistimi, ki sicer le laično spremljajo tenis. Nihče, prav nihče, s katerim smo se pogovarjali, ni želel biti imenovan, pa smo poklicali kar nekaj ljudi, tudi takih, ki so bili z Noletom v bližnjem stiku. Ljudje iz teniškega sveta so najprej poudarjali, da Đokovića tako kot vse druge najboljše igralke in igralce redno testirajo proti dopinškim prekrškom in da Noleta niso ujeli, da bi kadarkoli jemal karkoli prepovedanega oziroma kar je na listi prepovedanih poživil Wade (svetovne protidopinške agencije).
Đokoviću, ki bo leto končal kot številka dve na svetu v enem najpriljubljenejših in najbolje plačanih športov na svetu, torej ne moremo očitati, da si do boljših rezultatov pomaga na prepovedan način. Toda, vsaj rekli boste tako, tudi Lancea Armstronga niso nikoli ujeli, pa je sam priznal, da je bil vso kariero pod vplivom prepovedanih sredstev. To sicer drži, toda v svetu športa velja, da je vsak čist, dokler mu ne dokažejo nasprotno. Drugače bi mu delali veliko krivico. In tako je tudi z Đokovićem - čist je.
Toda okoli krožijo različne govorice, da je za neverjeten preskok v letu 2011 krivo neko poživilo, ki naj bi morda najboljšemu igralcu na svetu omogočilo, da lahko igra dlje oziroma da je bolj vzdržljiv, da se lahko bolje osredotoči na igro in posamezno točko, pa čeprav dvoboj traja recimo že tri ure. Namigovanja na doping so torej očitna, jih pa seveda ne moremo jemati kot dejstvo, čeprav nekateri očividci opozarjajo na - Noletove dolge dvoboje na grand slamu v Melbournu, ko pri peklenski vročini v petem nizu še vedno skače, kot bi ravnokar prišel izpod prhe.
In tako mnogi (lahko bi jim rekli tudi nevoščljivci, ker nikoli ne bodo niti približno dosegli ravni tenisa, ki jo je dosegel Đoković) govorijo tudi o tem, da nenavadno obnašanje v zadnjem mesecu pomeni porušeno telesno ravnovesje, ki bi bilo lahko posledica uživanja nekaterih substanc. Veliko jih tudi zelo dvomi o tem, da je teorija Novaka Đokovića, po kateri naj bi mu do zmag pomagala tako imenovana brezglutenska hrana (očetov prijatelj, srbski zdravnik, naj bi ugotovil, da Nole ne sprejema glutena tako kot ostali ljudje in da je delno celo alergičen nanj), ki jo Đoković tako opeva tudi v svoji knjigi, resničen razlog uspehov.
Teorija ADHD
Med mnogimi komentarji videoposnetka na youtubu (povezava je pod opombami, tako kot qrkoda, op. p.), ki kaže nenavadno obnašanje Đokovića v dvoboju z del Potrom, je tudi eden, ki je bil zelo zanimiv. ADHD je primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti ali v angleščini Attention Deficit Hyperactivity Disorder. To je nevrološka bolezen, v veliki večini otrok, za njo pa obolevajo v starosti od šest do 12 let. Dečki imajo simptome štirikrat pogostejše kot deklice, bolezen pa se redko prenese tudi v odraslo dobo, a kljub temu ima težave z boleznijo ADHD tri do pet odstotkov odraslih, ki so imeli v otroštvu to bolezen. Od znanih športnikov sta bila kot otroka s to boleznijo diagnosticirana eden najboljših plavalcev vseh časov Michael Phelps in tudi teniški igralec Fernando Verdasco.
Otroci, ki zbolevajo za to boleznijo, imajo v veliki večini nadpovprečni inteligenčni kvocient, vendar se zaradi bolezni težko vključijo v šolski sistem in pozneje v službo. Za ublažitev bolezni otrokom priporočajo ukvarjanje s športom, ki prinaša stalne telesne napore. Ob stalnih telesnih naporih živčni prenašalec ali nevrotransmiter dopamin v nevronih sproža občutek ugodja in dobrega počutja.
Otroke in odrasle za ADHD ponavadi zdravijo z zdravilom retalin, ki je narejeno na osnovi sintetičnega kokaina. Stranski učinki retalina so redki, vendar je to zdravilo, ki lahko povzroči odvisnost. Med redkimi stranskimi učinki zdravila najdemo tudi - težave z nadzorovanim gibanjem, kronične mišične krče pri stalnih gibih, zamegljen vid ... Naštetih je več kot 50 stranskih učinkov. Tudi če bi, zgolj hipotetično, kakšen vrhunski športnik jemal retalin, ki je na listi prepovedanih substanc pri Wadi, bi lahko zaradi bolezni pri svetovni protidopinški agenciji dobil tako imenovano medicinsko izjemo in zaradi jemanja retalina ne bi bil v dopinškem prekršku. In še ena zanimivost - na socialnem omrežju facebook ima svoj profil tudi Novak Djokovic Foundation, kjer je eden od objavljenih tekstov tudi eden z naslovom - ADHD ni nujno težava.
V razmislek
Ne glede na vse, kar se je dogajalo in kar se morebiti bo, moramo verjeti, da Novak Đoković ne jemlje prepovedanih sredstev oziroma da ni dopingiran. Novak je eden najboljših, morda celo najboljši teniški igralec na svetu. Upamo samo, da bo težavo, ki jo ne glede na molk ima, rešil tako, da nas bo še nekaj let navduševal z izjemnim tenisom in zmagami na turnirjih. Novak ima zagotovo v sebi še vedno del fantiča, ki je pobegnil iz bombardiranega Beograda, se podal v neznan svet, v Nemčijo, in s trdim delom ter neverjetno željo dosegel nekaj, kar lahko naredi le peščica izbrancev - postal je najboljši na svetu.
