»Glede tega, da naj bi kandidiral za mesto predsednika smučarske zveze, sem res slišal govorice, toda to je daleč od resnice. O tem se nihče ni nikoli pogovarjal z menoj in tudi jaz nisem nikoli govoril o tem. Če bo vse tako, kot predvidevam, bom naslednje leto ponovno kandidiral za še en mandat predsednika Hokejske zveze Slovenije,« se je na govorice nasmejal Rakovec, ki je tudi med kandidati za vodjo slovenske delegacije na olimpijskih igrah v Sočiju, zdaj ko to zagotovo ne bo Primož Ulaga, ki ni več predsednik smučarske zveze.
Toda od kod so se pojavile govorice, da naj bi bil Rakovec kandidat za predsednika smučarske zveze? Jih je sprožil sam Ernest Nestl Aljančič, zdaj še član strateškega sveta v mednarodni hokejski zvezi IIHF in osebni prijatelj predsednika IIHF Reneja Fassela? Aljančič že nekaj časa pripravlja teren za naskok na mesto predsednika hokejske zveze. Seveda mu je zelo prav prišlo dejstvo, da Rakovec ni več glavni pri naši največji zavarovalnici in s tem ne bi imel več nobene moči in ne besede pri morebitnih sponzorjih hokejske zveze.
Aljančič naj bi imel največjo podporo pri HDD Olimpiji oziroma Matjažu Seklju, kar smo lahko videli tudi, ko je Aljančič na sedežu mednarodne zveze poskušal doseči, da bi za Olimpijo lahko v tej sezoni igrali tudi igralci Medveščaka, ki sicer igra v ligi KHL. Seveda se ne Olimpiji ne Aljančiču to ni izšlo. Častni predsednik naše hokejske zveze (od leta 2006, ko je mesto predsednika HZS prevzel Damjan Mihevc, je častni predsednik Aljančič) ima podporo tudi v blejskemu klubu, ki ga vodi Rudi Hiti, ter verjetno tudi v HDK Maribor, kjer je alfa in omega Andrej Verlič. Toda to bo verjetno premalo, da bi si Aljančič predsedniško mesto priboril nazaj.
Ampak zakaj bi si gospod Aljančič sploh želel spet na čelo hokejske zveze? Mu je postalo dolgčas ali je vmes kaj drugega? Dejstvo je, da bo hokejska zveza počasi poplačala vse dolgove, ki so se vlekli še iz časa, ko je bil predsednik Nestl Aljančič (zanimivo je bilo poplačilo dolga, ki ga je morala plačati hokejska zveza zaradi televizijskih pravic za obdobje, ko je bil predsednik Aljančič - HZS takrat svojih obveznosti ni poravnala in je seveda morala odplačati dolg, kar je storilo zdajšnje vodstvo; postavlja pa se vprašanje, kam je šel denar od televizijskih pravic za tisto obdobje).
In Hokejska zveza Slovenije naj bi v kratkem postala zdrava zveza brez dolga in s stalnimi prilivi za nemoteno delovanje. Poleg tega bo hokejska zveza dobila 300.000 evrov dodatnih sredstev (iz fundacije in ministrstva), ker so se hokejisti uvrstili na olimpijske igre. Aljančič bo ostal tudi brez akreditacije za olimpijske igre v Sočiju, saj zanj slovenska zveza ni zaprosila, ker nima nobene uradne funkcije v slovenskem hokeju. Ker pa Aljančič ni več član predsedstva mednarodne hokejske zveze (verjetno ga to najbolj boli, posebej ker mu je naša zveza odrekla podporo in potem seveda ni več med hokejskimi izbranci, zato naj bi gojil osebno zamero do Matjaža Rakovca), tudi iz tega naslova ne bo dobil akreditacije za Soči.
Provizije
No, na Smučarski zvezi Slovenije je moral Primož Ulaga odstopiti predvsem zaradi provizij, ki naj bi jih dobival za svoje delo tudi v času, ko je bil predsednik. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič je večkrat poudaril, da je kaj takega nedopustno in popolnoma nesprejemljivo. Toda nekdanji predsednik hokejske zveze Nestl Aljančič je prek svojega podjetja Class 1 (trenutno ima podjetje blokiran transakcijski račun zaradi pomanjkanja sredstev za poplačilo obveznosti, tri transakcijske račune pa je podjetje zaprlo pred dobrim letom) leta in leta prejemal provizije za sponzorje, ki jih je pripeljal v hokejsko zvezo. Aljančič je bil takrat tudi član izvršnega odbora OKS in Kocijančič ni nikoli omenil, da bi bilo Aljančičevo delovanje vsaj moralno sporno, čeprav nima zadržkov do tega, da za (verjetno) enako dejanje Primoža Ulago javno pribije na križ.
Teorija zarote
Če bi se hoteli malce poigrati s teorijo zarote, bi lahko napisali kakšno zasoljeno zgodbico, v kateri bi nastopala zdajšnji predsednik OKS in Nestl Aljančič. Kocijančič je bil od leta 1974 (ko je moral odstopiti z mesta ministra za šport v Kavčičevi vladi) do leta 1984 predsednik Smučarske zveze Slovenije in nato še štiri leta predsednik Smučarske zveze ZR Jugoslavije (od leta 1981 je tudi član predsedstva mednarodne smučarske zveze in od leta 1991 njen podpredsednik). Zanimivo, da je Nestl Aljančič pred funkcionarskim prihodom v hokej (bil je sicer tudi aktivni igralec) deloval na Smučarski zvezi Slovenije, torej ravno v času, ko je bil predsednik Kocijančič. In ko je slednji postal predsednik slovenskega olimpijskega komiteja (1991), je Aljančič hitro dobil mesto podpredsednika hokejske zveze (1994) in nato se je ustoličil še kot predsednik (1997) HZS in isto leto postal tudi član izvršnega odbora OKS. Nemogoče je torej zanikati, da sta Janez Kocijančič in Nestl Aljančič tako ali drugače sodelovala (morda s prekinitvami) vsaj 30 let.
Ne sme
Glede na to, da so vse glasnejše govorice, da se bo Aljančič spet potegoval za mesto predsednika HZS, bi moral predsednik OKS takoj jasno in glasno, tako kot je pri Ulagi, opozoriti na to, da je bilo Aljančičevo vodenje zveze v preteklosti vsaj moralno sporno (podana je bila tudi kazenska ovadba, tožilstvo bo odločalo o tem, ali je za vsem skupaj še kaj več kot samo moralno sporni posli). Kot predsednik najvišje civilno-športne organizacije v državi Kocijančič ne bi smel dopustiti, da eno najpomembnejših zvez v državi vodijo ljudje, ki imajo na sebi sum. Razen če nima dvojnih meril, seveda.
