Po sobotnem porazu z Newcastlom (0:2) se je Jose Mourinho odločil, da bo sredin obračun lige prvakov s Schalkejem odigral z drugačno zasedbo. Ena od šestih sprememb je bila vključitev Samuela Eto'oja v udarno postavo. Kamerunec je nato ob zmagi s 3:0 zadel dvakrat in praktično sam pokopal upe rudarjev. To sta bila njegova prva zadetka v ligi prvakov, potem ko je 15. marca 2011 v osmini finala zadel za gostujočo zmago Interja nad Bayernom (3:2).
Eto'o je že v najstniških letih veljal za hitrega nogometaša z dobrim občutkom za gol, a to ni bilo dovolj, da bi se uveljavil pri madridskem Realu, v katerega je prišel s šestnajstimi leti. Galaktiki so ga posojali drugim klubom, zablestel pa je v dresu Mallorce, ki se je ob koncu sezone 1999/2000 odločila odkupiti njegovo pogodbo.
Otočani so Realu zanj odšteli (za klub rekordnih) 4,5 milijona evrov. Kamerunec je v štirih sezonah v rdeče-črnem dresu zbral 139 nastopov in dosegel 54 zadetkov. Leta 2004 se je zanj spet ogrel Real, a ga vnovič nameraval posoditi. Bolj pametni so bili pri Barceloni in si s plačilom 27 milijonov evrov zagotovili Eto'ojeve usluge.
V Kataloniji je ostal pet sezon, kljub težavam s poškodbami pa postal eden najboljših napadalcev na svetu. Na 196 tekmah je zabil 128 golov in osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Sledila je poteza, ki je močno odjeknila v nogometnem svetu.
Trener Pep Guardiola se je odločil, da na Eto'oja ne bo računal več, Barcelona ga je želela zamenjati z Zlatanom Ibrahimovićem in Interju ob Eto'oju ponudila še 46 milijonov evrov! Kamerunec je podpisal petletno pogodbo in še naprej pridno polnil mrežo nasprotnikov. V sezoni 2009/10 je tretjič osvojil ligo prvakov in tudi naslednje leto igral v izvrstni formi.
»Ne vem, ali je bil posel, s katerim smo Eto'oja pripeljali v klub, najboljši, ki sem ga naredil v zgodovini, ampak mislim, da je bil za nas res izjemen. Eto'o je preprosto neverjeten,« je po omenjeni zmagi nad Bayernom dejal predsednik Interja Massimo Moratti, a se že po dveh letih ločil od črnega dragulja.
Tudi takrat so se njegove ustnice razlezle v širok nasmeh, s Kamerunčevo prodajo je namreč dobro zaslužil. Eto'o si je pri tridesetih zaželel novega izziva, zamikal ga je denar, ki so mu ga ponujali Rusi. Pogovori med Interjem in Sulejmanom Kerimovom so trajali nekaj dni ter se končali s prijateljskim stiskom rok - dogovor je bil sklenjen.
Predsednik Anžija iz Mahačkale je za napadalca odštel 27 milijonov evrov, hkrati pa Kamerunca z dvajset milijoni evrov neto letne plače spremenil v najbolje plačanega nogometaša na svetu. Vsemu navkljub se je zdelo, da je ta prestop pomenil konec njegovega resnega igranja nogometa. Čeprav je Kerimov upal, da bo klub z Eto'ojevo pomočjo nekaj pomenil tudi v Evropi, do tega ni prišlo.
Po osmem in tretjem mestu v ruskem prvenstvu si je pred začetkom letošnje sezone želel v boj za naslov prvaka, sledil pa je popoln kolaps. V uvodnih štirih krogih je Anži zbral dve točki in Kerimov je močno zmanjšal denarni vložek v klub, kar je pomenilo konec ljubezni z Eto'ojem. Trener Chelseaja Jose Mourinho je ravno v tistem času iskal napadalca in se neuspešno trudil kupiti Wayna Rooneyja.
Zato je sklenil enoletno sodelovanje z Eto'ojem, s katerim sta odlično sodelovala že pri Interju. Kamerunec je priložnost zgrabil z obema rokama in se vrnil med žive. V dresu Chelseaja se je na sedemnajstih tekmah med strelce vpisal petkrat, ob tem pa ima tudi pet asistenc, a kot pravi, Anglija še ni videla vsega, kar je sposoben ponuditi. Ne bi se mogli bolj strinjati.
