V nasprotju s tistim, kar poslušamo že desetletja, danes vemo, da rastlinska olja sodijo med težje prebavljive maščobe. Telo najlažje prebavi tako imenovane kratke in srednjeverižne maščobne kisline. Teh je največ v kokosovi maščobi, v maščobi iz palmovih pečk in surovem mleku. Zato med lahko prebavljive maščobe sodijo tudi surovo maslo in siri iz surovega mleka.
In da bo zmeda še večja, danes vemo tudi to, da so tehnološko obdelane maščobe – ko z različnimi postopki, kot so hidrogenizacija ali esterifikacija, spremenijo maščobe in iz tekočih naredijo trde (margarina, rastlinska smetana …) – za telo največje breme.
Zgodba o margarini je res odličen primer, kako smo zaradi interesov industrije satanizirali maslo in kokosovo maščobo ter ju zamenjali za močno obdelane maščobe, o katerih je že dr. Budwigova pisala, da je večina bolj podobna plastiki kot organski snovi.
Ali veste, da je že leta 1976 Svetovna zdravstvena organizacija predlagala splošno prepoved hidrogenizacije v živilski industriji, ker so že takrat vedeli, da lahko takšne maščobe povzročijo več kot 30 bolezni? No, očitno so interesi korporacij že takrat preglasili interese javnega zdravja, kar danes z vsakim dnem postaja le še očitnejše.
So danes margarine bolj zdrave kot včasih?
Zagotovo so proizvajalci morali reagirati, ko so potrošniške organizacije začele svariti pred transmaščobnimi kislinami (degeneriranimi maščobami), ki nastajajo med hidrogenizacijo. Težava je v tem, da so proizvajalci tudi pri razvoju novih tehnologij sledili istemu namenu kot prej – ustvariti maščobe, ki zelo dolgo ne bodo postale žarke. Dobra novica je, da danes na številnih margarinah ne več najdemo besede hidrogenizacija oziroma strjevanje. Slaba novica pa je, da so proizvajalci v ozadju zlobirali, da jim marsikatere nove tehnologije ni več treba napisati. Ena izmed njih je esterifikacija, s katero, še huje kot pri hidrogenizaciji, nastajajo popolnoma nove maščobe, za katere sploh ne vemo, kako bo telo nanje reagiralo. Te tehnologije ni treba navajati na izdelku, zato smo kot potrošniki v popolni temi, kadar izbiramo.
Če želite maščobe, ki ne vsebujejo holesterola, so edina varna izbira certificirane naravne margarine, za katere praviloma uporabljajo le hladno stisnjena olja, palmovo maščobo, rastlinska barvila in naravne emulgatorje. Našli jih boste v trgovinah z zdravo prehrano ali na posebnih policah v hipermarketih.
Tudi pri mnogih drugih maščobah je očitno dovoljeno več, kot se nam potrošnikom sanja. Tako je denimo zanimiva uganka, kako je mogoče, da ima rafinirano sončnično olje rok uporabe eno leto, v ribji konzervi pa kar štiri leta. Ker vemo, da olja v tem času ne bodo zamenjali, je zanimivo vprašanje, kako so ga obdelali, da zdrži toliko časa. Če že čutite, da imate težave z maščobami, vam bo branje Resnic in zmot o maščobah razkrilo še številne pasti, ki se jim je bolje izogniti.
Pomoč pri boljši presnovi
Drugi razlog, zakaj težko presnavljamo maščobe, je ta, da smo pozabili, kako olajšati njihovo presnovo. Za to je dobro poznati nekaj zvijač. Te so še posebej koristne, če že čutite, da vam presnova maščob peša, kar pomeni, da imate morebiti težave z žolčnikom ali prebavnimi encimi.
Rešitev je uporaba pravih začimb. Pri slanih jedeh vlogo »razredčila« za maščobe odigrajo žajbelj, timijan, origano, bazilika, majaron, muškatni orešček in kumina. Če jih dodamo med pripravo jedi, bodo cepile maščobe in jih tako pripravljale za našo prebavo. Hkrati vse omenjene začimbe lajšajo delo jetrom in povečujejo izločanje žolča.
Za večje težave je dobro uživati tudi tinkturo ali čaj iz artičok (zelo pospeši pretok žolča). Pomaga tudi, če za aperitiv popijemo encijan, pelinkovec ali švedsko grenčico. Majhen požirek, ki ga nekaj časa zadržimo v ustih in pod jezikom, bo takoj spodbudil izločanje prebavnih sokov in prebava bo lažje stekla.
Za maščobe v sladicah uporabljamo predvsem kardamom in muškatni orešček, limonino in pomarančno lupinico, piment in cimet. Vse omenjene začimbe pomagajo tudi pri uravnavanju ravni sladkorja in preprečujejo, da bi vas sladice preveč uspavale. Za povrh odganjajo kandido, torej bo uživanje takšnih sladic manj spodbudno za njeno razmnoževanje.
Skutine in smetanove jedi sodijo med zahtevnejše za presnovo. Tu nam je v veliko pomoč pehtran, ki močno olajša presnovo mlečnih beljakovin, torej v skutini potici ali smetanovi omaki ni po naključju. Hildegarda je za lažjo presnovo skute in sira priporočala kumin (laška kumina) ali kumino.
Zaradi enakega razloga so listi kopra nenadomestljivi pri lajšanju presnove majoneze in omak, ki jo vsebujejo. Več o vseh omenjenih začimbnicah in njihovi uporabi lahko preberete v Ščepcu rešitve.
Kako olajšati presnovo olj z maščobnimi kislinami omega 3?
Danes veliko slišimo in beremo o blagodejnosti maščobnih kislin omega 3 (npr. laneno, orehovo, konopljino olje …). Nedvomno jih naše telo potrebuje veliko več, kot jih ima na voljo. A čeprav so tako zdrave, niso tako lahko prebavljive in tudi njihova presnova ter transformacija v za telo uporabne oblike maščob sta precej komplicirani.
Že omenjena dr. Budwigova se je zelo veliko ukvarjala s temi olji in prišla do sklepa, da jih je najbolje zaužiti dobro premešane s surovo skuto. S tem se olje in beljakovina povežeta v par, ki lažje potuje skozi naša prebavila in potem tudi po krvi, zato je izkoristek večji, kot če bi olja uživali z žlico ali v solati. Če pa v skuto z oljem dodate še izbrane začimbe, ki lajšajo presnovo maščob, bo vse skupaj še bolj enostavno.
Upam, da vam med prazniki prebava ne bo nagajala in se jih ne boste spominjali po težavah z maščobami.
