Atakan in Marketa sta se na pot odpravila minulo soboto. »Z Marketo sva se srečala na Prešernovem trgu in si za začetek privoščila zajtrk v McDonaldsu. Nato sva stopila v trgovino in prosila za kos kartona, kamor sva napisala cilj najinega potovanja in se sprehodila do hitre ceste, kjer sva štopala. Po približno tridesetih minutah se nama je nasmehnila sreča. Žal pa najin prvi prevoz ni peljal do cilja, tako sva morala štopati še enkrat. Imela sva srečo in kmalu nama je ustavil prijeten fant Luka, ki nama je veliko povedal o kraju. Po približno 20 minutah smo nato prišli do Litije, od tam pa sva do Šmartnega krenila peš,« razlaga.
Tržnica z domačimi dobrotami
Na poti do mesta sta Atakan in Marketa opazovala čudovito pokrajino, ki jo je krasila tradicionalna slovenska arhitektura. Ko sta prispela do mesta, sta srečala gospo in jo prosila, ali ju lahko usmeri do turističnoinformacijskega centra (Tic). Zahvalila sta se in se odpravila do Tica, ki je bil sicer zaprt, a tam sta naletela na Majo, informatorko, ki je Tic odprla samo zanju in ju opremila s številnimi informacijami o mestu, dogodkih in turističnih atrakcijah.
Zahvalila sta se ji za gostoljubnost in se sprehodila do božične tržnice, kjer sta pokusila nekaj lokalnih izdelkov. »Tam sva srečala gospoda, ki je prodajal paradižnikovo marmelado, gospo, ki je vabila k stojnici z ljudskimi zdravili, in par, ki je prodajal pletene rokavice in kape. Odločila sva se za nakup domačega sušenega sadja, bilo je odlično,« razlaga Atakan.
Odlično kosilo in super koncert
Po obisku tržnice sta se odpravila do Gostilne pri Mačku, ki je ena izmed treh restavracij v Litiji. Odločila sta se, da pokusita nekaj lokalnih jedi. Postregli so jima s hišno specialiteto puran Maček, telečjo pečenko, svinjsko pečenko, skutnimi štruklji, praženim krompirjem in zelenjavo iz voka. »Lahko povem, da je bila hrana izjemna. Zelo okusno. Posebej nama je teknil puran v sirovi omaki,« pohvalita ponudbo. Po obilnem kosilu sta se odpravila nazaj na trg in počakala do 17. ure, ko so prižgali božične lučke. »Pred cerkvijo je nastopal otroški pevski zbor, ki je z božičnimi pesmimi pričaral praznično vzdušje. Lepo je bilo,« dodaja. Proti večeru sta se odločila, da poiščeta nastanitev. A na njuno žalost v Šmartnem nista našla ponudnika, zato sta nočitev poiskala v Litiji, v gostilni Kovač.
Tja sta se odpravila okoli 19. ure. Povesta, da je bilo osebne prijazno, soba pa velika in čista. »Odložila sva torbe in se nekoliko odpočila. Odločila sva se, da se vrneva v mesto, saj nama je informatorka svetovala, da se udeleživa koncerta, ki so ga pripravljali. Ker nisva hotela pešačiti, sva osebje hotela prosila, ali nama lahko pokličejo taksi, a so povedali, da v kraju ni taksija, kar naju je presenetilo. Na srečo se je na koncert odpravljal še en gost iz hotela in ponudil prevoz. Prispeli smo nekoliko prej, zato smo se odpravili do bližnjega lokala in si privoščili pivo. V lokalu je bilo prijetno vzdušje, pogovarjala sva se z domačini, ki so bili zgovorni in prijazni. Nato pa smo se odpravili do koncertnega mesta, kupili vstopnice in uživali v nastopu štirih različnih rock skupin; Lumberjack, Joker Out, Avven in Siddharta. Izvedela sva, da je Siddharta med najbolj poznanimi skupinami v Sloveniji, in presenetilo naju je, da lahko razmerno majhen kraj gosti takšen koncert.
Po koncertu sva znova poskusila ujeti taksi, tokrat nama je celo uspelo. A žal ne brez težav. Od koncertnega mesta do najinega hotela bi morala za taksi odšteti šest evrov, a je voznik zahteval 12, ker sva bila dva, kar sicer nima smisla in ni po pravilih, a žal ni popuščal, midva pa sva kljub vsemu želela čim prej do tople postelje. No, na koncu smo se dogovorili za 10 evrov,« razlaga Atakan. V sobo sta se vrnila okoli prve ure zjutraj in hitro zaspala.
S turisti nazaj do Ljubljane
Naslednje jutro sta se prebudila okoli devete ure, se uredila, nato pa poiskala bližnjo trgovino, kjer sta si kupila nekaj hrane za zajtrk. Sprehodila sta se do cerkve, kjer je potekalo bogoslužje, nato pa se odpravila še do gradu Bogenšperk, ki je od mesta oddaljen šest kilometrov. »Znova sva štopala, ustavil nama je prijazen gospod in naju odpeljal naravnost do gradu. Tam sva preživela približno 40 minut, posnela nekaj fotografij, nato pa se odločila, da se vrneva v prestolnico. Pred gradom sva opazila avtobus in se odločila, da voznika vprašava, ali smeva z njim. Povedal je, da je namenjen v Ljubljano, in naju prijazno sprejel. Avtobus je bil sicer poln turistov, ki so se vračali iz Trsta. Izjemna gesta in zelo vznemirljiva izkušnja,« pravi Atakan. »Šmartno pri Litiji je prijeten kraj, a bolj malo ponuja. Pohvaliti moram odlično hrano in prijazne domačine pa tudi koncert je bil enkraten,« dodaja.