V poročilu Global Humanitarian Overview so ZN ugotovili, da bo leta 2020 eno izmed oblik humanitarne pomoči potrebovalo 168 milijonov ljudi oziroma vsak 45. človek. To je rekordno število v obdobju po drugi svetovni vojni, je povedal koordinator humanitarne pomoči pri ZN Mark Lowcock, poročajo tuje tiskovne agencije. Pojasnil je, da so se potrebe deloma povečale zaradi vse daljših in intenzivnejših konfliktov. Podnebne spremembe, ki povzročajo poplave in sušo, pa še dodatno prispevajo k humanitarnemu bremenu. »Kruta resnica je, da bo leto 2020 težko za milijone ljudi,« je poudaril Lowcock. ZN so pozvali k zbiranju pomoči v višini 28,8 milijarde dolarjev, ki bo namenjena 109 milijonom ljudi v 55 državah, ki so je najbolj potrebni.
Glavni razlogi za humanitarno krizo so številni vojni konflikti, podnebne spremembe, lakota in bolezni.
Države, kjer je stanje najslabše
Jemen in Sirija ostajata državi, ki potrebujeta največ pomoči. ZN jima bodo prihodnje leto namenili tri milijarde dolarjev. Venezuela pa je država, kjer so se potrebe najbolj povečale. Konec leta 2018 so ocenili, da ta država za letos potrebuje 740 milijonov dolarjev. Zaradi zaostritve gospodarske in socialne krize pa za prihodnje leto potrebujejo 1,35 milijarde dolarjev.
Kaj pa otroci?
Unicef je ob tem sporočil, da prihodnje leto načrtuje nujno pomoč 59 milijonom otrok, ki so ujeti v katastrofalnih kriznih razmerah v 64 državah sveta. Za to potrebuje 4,2 milijarde ameriških dolarjev, kar je največ do zdaj. »Število otrok, ki potrebujejo nujno življenjsko pomoč, je po vsem svetu najvišje do zdaj, odkar zagotavljamo humanitarno pomoč. Danes vsak četrti otrok živi v državi, ki so jo prizadeli spopadi ali naravne nesreče,« je poudarila izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore. »Konflikti ostajajo glavni vzrok kriznih razmer, medtem ko lakota, nalezljive bolezni in ekstremni vremenski pojavi, povezani s podnebnimi spremembami, prisilijo milijone drugih, da potrebujejo pomoč za preživetje,« je dodala. (sta/žk, foto: sta)
