Gre za tretje zaporedno znižanje evrskih obrestnih mer in četrti rez vanje od junijskega obrata v denarni politiki.
Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bo tako po novem pri treh odstotkih. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 3,15 oziroma 3,40 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 18. decembra.
Svet ECB ugotavlja, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji. Letna inflacija se je v zadnjih mesecih nekoliko okrepila, a so takšen razvoj dogodkov v osrednjem organu evrske denarne politike pričakovali. Na kratek rok naj bi evrska inflacija nihala okoli trenutne ravni, ki je nekoliko nad dvema odstotkoma, je po seji sveta povedala predsednica ECB Christine Lagarde.
ECB je danes objavila tudi najnovejše napovedi za območje skupne valute in pričakovano inflacijo v tem in prihodnjem letu znižala za 0,1 odstotne točke na 2,4 oz. 2,1 odstotka. Za leto 2026 ostaja pri napovedi 1,9-odstotne inflacije. V letu 2027 naj bi medtem dosegla 2,1 odstotka, vnovičen skok pa svet ECB pripisuje učinkom začetka delovanja razširjenega sistema EU za trgovanje z emisijskimi kuponi.
Inflacija brez cen energentov in hrane, t. i. osnovna inflacija, ki je za svet ECB še bolj merodajna, bo medtem po novih projekcijah v povprečju znašala 2,9 odstotka letos, 2,3 odstotka v letu 2025 in 1,9 odstotka v letih 2026 in 2027. Za letos in prihodnje leto napoved ostaja enaka kot septembra, za 2026 pa je rahlo nižja. Večina elementov osnovne inflacije po mnenju sveta ECB nakazuje, da se bo rast cen po začasni okrepitvi vzdržno ustalila na ravni okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB.
Evrsko gospodarstvo izgublja zagon
Izpostavljeno
Igriva praznična darila, ki nikoli ne razočarajo
V ECB obenem pričakujejo počasnejše gospodarsko okrevanje kot v zadnjih septembrskih napovedih. Po začasnem izboljšanju v tretjem trimesečju se je namreč gospodarska dejavnost v tekočem zadnjem četrtletju spet upočasnila. V ECB zdaj predvidevajo, da bo gospodarska rast letos namesto 0,8 odstotka znašala 0,7 odstotka. Za prihodnje leto so oceno znižali z 1,3 na 1,1 odstotka, za leto 2026 pa z 1,5 na 1,4 odstotka. Tudi v letu 2027 naj bi rast ostala razmeroma šibka pri 1,3 odstotka.
Zadnji podatki kažejo, da evrsko gospodarstvo izgublja zagon, je dejala Lagarde in dodala, da zaradi šibkejšega povpraševanja in negotovih obetov podjetja manj vlagajo. Šibkejši je tudi izvoz, nekatere države imajo težavo z gospodarsko konkurenčnostjo.
Pogoji financiranja po območju z evrom se sicer po ugotovitvah sveta ECB rahljajo. Vseeno pa so še naprej zaostreni, saj denarna politika po mnenju sveta ostaja restriktivna, pretekli dvigi obrestnih mer pa se še vedno prenašajo v obstoječa posojila.
Prav postopno vse manjši učinki restriktivne denarne politike naj bi spodbudili domače povpraševanje v naslednjem letu, obenem pa naj bi ga podpirala tudi realna rast dohodkov. Rast naj bi se tako okrepila, a bo okrevanje počasnejše od predhodnih napovedi, je navedla Lagarde.
Tveganja lahko zadušijo rast v evrskem območju
Gospodarska napoved je tako šibkejša, gospodarski obeti za evrsko območje pa se soočajo s precejšnjimi tveganji, tako iz zunanjega okolja, npr. v obliki dodatnih carin, ki jih napoveduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, kot od znotraj, v obliki politične nestabilnosti v Nemčiji in Franciji.
Svet ECB ocenjuje, da trenutno prevladujejo tveganja, ki obete za rast poslabšujejo. Lagarde je izpostavila tveganje povečanih trenj v svetovni trgovini, ki bi lahko zadušila rast v evrskem območju. Prek poslabšane klime v gospodarstvu in med potrošniki pa bi to oslabilo tudi okrevanje povpraševanja in naložbene dejavnosti.
Analitiki ob sicer pričakujejo, da se bo rahljanje denarne politike nadaljevalo tudi v letu 2025. Svet ECB medtem vztraja, da se glede prihodnjih ukrepov denarne politike ne zavezuje v naprej in da se bo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločal na podlagi tekočih podatkov in na vsaki seji posebej.
