Tesarske mravlje – znane tudi pod latinskim imenom Camponotus floridanus – so sposobne učinkovitega zdravljenja ran z amputacijo, glede na študijo, objavljeno v Current Biology. Postopek amputacije traja približno 40 minut in zahteva, da ena mravlja odgrizne prizadeto nogo svoje vrstnice, pravi Laurent Keller, eden od raziskovalcev v tej zanimivi študiji. "Grejo do zgornjih delov mravljine noge in jo s čeljustmi odrežejo," je Keller povedal za ABC News. "Druga mravlja pa bo očistila novo rano."
Potem ko je raziskovalec poročal o svojem opazovanju amputacij drugim raziskovalcem v laboratoriju v Švici, so opazili, še eno bolj zanimivo dejstvo. Mravlje namreč amputacije izvajajo selektivno. Če je poškodba bližje stegnenice in ne golenice, bo mravlja amputirala, drugače ne. Raziskovalce je pri tem zanimal postopek odločanja za amputacijo in zato so za študijo na amputiranih mravljah opravili mikro-CT skeniranje.
Raziskovalci so na koncu prišli do domneve, da bližje kot je poškodovani del telesu, večja je verjetnost, da bo prišlo do operacije. "Imeli smo hipotezo, da mravlje skušajo hitro odrezati del poškodovane noge, da se okužba ne bi razširila prehitro in ubila živali." Glede na študijo je mravljina stegnenica v prvi vrsti odgovorna za kroženje hemolimfe v nogah, podobno kot kri pri človeku, zato odrezovanje upočasni hitrost širjenja okužbe in omogoči dovolj časa za ozdravitev rane.
Mravlje, ki so bile amputirane, niso umrle. Namesto tega so prejele oskrbo ran, so povedali raziskovalci. Keller je opozoril, da še ni bilo raziskav o tem, kako mravlja pravzaprav očisti rano in poskrbi za amputiran ud. "Nismo preučevali, kako to v resnici počnejo, vendar menimo, da mora biti čeljust (mandibula) res čista, ko to počnejo," je izjavil Keller. Študija objavljena v reviji Current Biology temelji na prejšnjih raziskavah, ki kažejo, kako imajo mravlje, ki lovijo termite, metaplevralne žleze, ki jim omogočajo proizvodnjo protimikrobne spojine za zdravljenje prizadetih ran. Vendar so mravlje tesarke med drugimi skupnostmi zaradi evolucije izgubile to sposobnost, a očitno pridobile novo spretnost amputacije.
Keller je dejal, da bodo prihodnje raziskave vključevale še ogled drugih skupnosti mravelj, ki so izgubile metaplevralne žleze, in iskanje skupnih prednikov, da bi ocenili, kdaj in kako se je to vedenje razvilo. Medtem ko ljudje zgodovinsko izpričano izvajajo medicinske amputacije že več kot 30.000 let, ta študija poroča o prvem tovrstnem početju pri nečloveški vrsti.
