"Za tiste Argentince, ki trpijo, čakajo in nočejo, da bi njihovi otroci zapustili državo ... glasujem za," je dejala podpredsednica države in predsednica senata Victoria Villaruel, ki je podala ključen glas, potem ko so senatorji o "splošni potrditvi" besedila vseobsegajočega zakona glasovali neodločeno s 36 proti 36. Več kot 200 členov obsežnega zakonskega predloga bodo zdaj obravnavali posamezno, popolno sprejetje pa se v senatu pričakuje danes, nato naj bi se zakonodajni predlog vrnil v spodnji dom parlamenta v dokončno potrditev.
Obsežni paket reform, ki jih je predlagala Mileijeva vlada, naj bi med drugim uvedel privatizacijo več podjetij v državni lasti, davčne olajšave za velike vlagatelje, davčne reforme in reformo trga dela, znižanje pokojnin in omejevanje delavskih pravic.
Ukrepom nasprotujejo zlasti leve politične stranke, sindikati in socialne organizacije. Opozicija in sindikati, ki trdijo, da bodo ukrepi prizadeli milijone Argentincev, so reforme označili za neoliberalne in nepravične. Vlada pa je morala svoje predloge precej oklestiti, da je dobila podporo v parlamentu.
Ob potrjevanju predloga v senatu v sredo so pred poslopjem argentinskega kongresa izbruhnili protesti. Demonstranti so proti policistom metali kamenje ter zažigali avtomobile, policisti so protestnike pretepali in proti njim uporabili solzivec, okrog 20 ljudi je bilo aretiranih. Številni ljudje so bili poškodovani, nekateri lokalni mediji so prizorišče protestov opisali kot "bojišče". Urad skrajno desnega libertarnega predsednika Mileija je medtem v objavi na omrežju X čestital policiji in varnostnim silam za "odlične ukrepe pri zatiranju terorističnih skupin", ki naj bi poskušale izvesti "državni udar".
Milei je bil lani izvoljen za predsednika v luči gospodarske krize, ki že leta pretresa Argentino. Tej so med drugim botrovali prenapihnjen državni aparat, nizka produktivnost in razširjena siva ekonomija, ki siromaši davčno blagajno. Novi argentinski predsednik je po izvolitvi napovedal ostre ukrepe. Njegova vlada je ukinila tisoče delovnih mest v javnem sektorju, zmanjšala subvencije in ukinila socialne programe, kar je sprožilo proteste. Kritiki trdijo, da Mileijeve reforme številne potiskajo globlje v revščino in ogrožajo prihodnost države.
