Zakon je notranji minister Gerald Darmanin v ponedeljek predstavil v zgornjem domu parlamenta, senatu, kjer ima večino desna opozicija. Po tamkajšnji obravnavi se bo predlog preselil še v spodnji dom, narodno skupščino, kjer tabor Emmanuela Macrona uživa zgolj relativno večino.
Za sprejetje mora tako vlada doseči kompromis z levico ali desnico, v nasprotnem primeru pa ji preostane še posebno ustavno določilo, ki omogoča sprejem določenega zakona brez glasovanja. Darmanin sicer upa, da bodo našli pot za potrditev, ne da bi morali uveljaviti to možnost, a podpore zakon zaenkrat nima zagotovljene.
Bojijo se, da bi s tem odprli vrata nezakonitem priseljevanju
Leve stranke nasprotujejo zlasti določilom, ki bi olajšala izgone nezakonitih migrantov, medtem ko konservativce moti možnost ureditve položaja tistih, ki brez ustreznih dovoljenj in dokumentov delajo na področjih, kjer primanjkuje delovne sile, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Premierka Elisabeth Borne je v ponedeljek zatrdila, da iščejo večino, Emmanuel Macron pa je minuli konec tedna v prizadevanjih, da bi na svojo stran pridobil desnico, nakazal možnost razširitve področij, o katerih bi lahko odločali na referendumih, na migracije.
Konservativnih Republikancev zaenkrat niso prepričali. Zavzetje jasnega stališča glede migracij je sicer visoko na njihovi agendi, bojijo pa se, da bi z dodelitvijo pravice do prebivanja migrantom, ki delajo na določenih delovnih področjih, odprli dodatna vrata za nezakonito priseljevanje.
V Franciji narašča število prosilcev za azil
Borne to zavrača z besedami, da bi imeli od določila korist samo tisti, ki so v Franciji že leta in so dobro integrirani. Kot glavni cilj zakona je navedla "hitrejši izgon tistih, ki ne bi smeli biti tukaj, in boljšo integracijo tistih, ki bi morali ostati".
Je pa bilo iz njenih besed razvidno, da nesoglasja obstajajo tudi znotraj vlade. Morebitno ukinitev zdravstvene pomoči za migrante z neurejenim statusom je namreč označila za "vprašanje javnega zdravja", medtem ko se denimo Darmanin zavzema za to, da bi jim nudili zgolj nujno pomoč.
To vprašanje skupaj z načrti za letne kvote migrantov in omejitvami na področju združevanja družin sproža nasprotovanje levice in nevladnih humanitarnih organizacij, še piše AFP.
V Franciji sicer narašča število prosilcev za azil - lani so jih zabeležili več kot 137.000, kar je 31 odstotkov več kot leto prej. Razpravo v parlamentu obenem zaznamuje spomin na napad mladega islamista, ki je pred mesecem dni ubil učitelja. Po umoru velja najvišja stopnja nevarnosti terorističnih napadov, dogodek pa je okrepil pozive k lažjemu izgonu nekaterih migranto
