Upravno sodišče je zavrnilo tožbo Franca Kanglerja in s tem potrdilo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije, da se je Kangler leta 2019 znašel v nasprotju interesov in ni storil vsega, da bi se temu izognil, s čimer je ravnal v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je marca 2020 ugotovila, da je Franc Kangler kot član Državnega sveta (DS) in Komisije za državno ureditev DS v dveh primerih kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov. Kangler je na ugotovitve vložil tožbo, Upravno sodišče pa je junija 2022 tožbi ugodilo in KPK zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Ponovljen postopek KPK
KPK je upoštevala napotke sodišča in aprila 2023 v ponovljenem postopku podobno ugotovila, da se je Kangler (v enem primeru) znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, in kršil določbe 37. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Tudi na te ugotovitve je Franc Kangler vložil tožbo, ki pa jo je sodišče s sodbo oktobra 2023 zavrnilo.
Franc Kangler je namreč kot član KPK za državno ureditev (delovno telo DS) na 22. seji 24. 4. 2019 sodeloval pri razpravi in obravnavi točke, ki se je nanašala na njega samega. Iz glasovanja se je sicer izločil, a ker je v tej točki razpravljal, to predstavlja okoliščino nasprotja interesov, saj je s svojo razpravo imel možnost izraziti svoj pogled in mnenje o zadevi, ki se je nanašala nanj konkretno, s tem pa je lahko usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje ostalih članov Komisije za državno ureditev. S tem je v konkretnem primeru pri Kanglerju izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje njegovih javnih nalog, ki je pripeljal do neupravičene nepremoženjske koristi, so zapisali na straneh KPK.
Kangler bi se moral okoliščinam nasprotja interesov izogniti tako, da bi se izločil iz celotnega postopka obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in ne samo iz glasovanja, vendar tega ni storil.
Sodišče jasno, da je razprava vpliv na odločanje
Upravno sodišče je v sodbi, izdani v oktobru 2023, jasno zapisalo, da se z razpravo lahko vpliva oziroma skuša vplivati na odločevalce, s čimer je v konkretnem primeru izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javnih nalog tožnika (Kanglerja). Sodišče je pritrdilo stališču KPK, da se morajo uradne osebe v takšnih primerih izločiti iz celotnega sodelovanja pri sprejemanju odločitve, torej ne zgolj iz glasovanja, ampak tudi iz razprave. Poudarilo je še, da integriteta predstavniškega organa, kot je DS, »zahteva, da se zaradi zaupanja državljanov v neodvisno, transparentno in objektivno opravljanje javnih institucij preprečuje (že ustvarjanje videza), da zasebni interes vpliva na nepristransko in objektivno postopanje in odločanje«.
"Komisija poudarja, da je učinkovito preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. Dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega in zasebnega interesa posameznikov pri opravljanju njihovih javnih nalog, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni," so še zapisali na straneh KPK.
Na odločitev sodišča, se je odzval tudi Kangler
Kangler je v odzivu na odločitev upravnega sodišča za STA dejal, da je na komisiji državnega sveta, na kateri je po mnenju KPK kršil zakon, povedal le resnico. "Očitno povedati resnico ni več dovoljeno," je dejal. Nerazumljivo se mu zdi, da kot državni svetnik na seji delovnega telesa državnega sveta ne bi smel razpravljati o sodstvu v Sloveniji. "To je ustavna pravica, ki mi je po moji oceni z ugotovitvami KPK kršena," je dodal.
Na odločitev upravnega sodišča bi lahko zdaj po njegovih besedah na Vrhovno sodišče RS vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, a tega ne bo storil, ker "nima smisla zapravljati časa in denarja za neumnosti, ki jih pišejo na KPK". Zadeva je tako zanj končana, poroča STA.
