Spomnimo, HSE je pomembno sodno bitko slavil že letošnje poletje, ko je po več kot desetletju dobil enega od arbitražnih sporov zaradi plačane, a ne tudi dobavljene elektrike iz Termoelektrarne Ugljevik v srbskem delu Bosne in Hercegovine. Kot je takrat poročal portal necenzurirano.si, je odločitev arbitražnega tribunala s sedežem v Beogradu HSE prinesla 67 milijonov evrov. V HSE so danes pojasnili, da je arbitražni tribunal 19. oktobra izdal tudi končno arbitražno odločbo, v kateri je odločil, da je HSE upravičen tudi do pripadajočih obresti in stroškov postopka. S tem je toženi stranki naložil še izplačilo 58,2 milijona evrov obresti.
»Del spora, ki je več kot 30 let obremenjeval odnose z energetiko Republike Srbske, dobiva epilog. V HSE obe odločbi arbitražnega sodišča štejemo za izjemen dosežek v velikih mednarodnih arbitražnih sporih,« je dejal generalni direktor HSE Tomaž Štokelj. Poslovni direktor skupine Uroš Podobnik, ki je s pravno ekipo HSE usklajeval vse aktivnosti arbitražnega postopka na strani HSE, pa je dodal, da je »uspeh posledica več kot desetletnega trdega strokovnega dela in dokazuje, da smo z vrhunsko ekipo pravnikov kos tudi najbolj zahtevnim mednarodnopravnim postopkom.«
»Kljub izdaji končne arbitražne odločbe pred beograjskim arbitražnim tribunalom pa odprto ostaja še vprašanje nedobave električne energije od 1. 1. 2022 dalje ter postopek zoper državo BiH pred arbitražnim tribunalom v okviru Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID) s sedežem v Washingtonu, v katerem se bosta ugotavljala temelj odškodninske terjatve in, nadalje, višina škode iz naslova kršitev pravil o zaščiti tujih investicij,« so še navedli v HSE.
Tožba, vredna 758 milijonov evrov
Jedro spora med HSE in BiH sega v 80. leta prejšnjega stoletja, ko je družba Elektrogospodarstvo Slovenije – razvoj in inženiring (EGS-RI), ki je združevala republiško energetiko, pospešeno iskala nove vire električne energije za slovensko industrijo, zato se je odločila sofinancirati gradnjo termoelektrarne v Ugljeviku na severovzhodu BiH, so poročali na portalu necenzurirano.si. Ta je začela delovati leta 1985. Po dogovoru bi moralo Elektrogospodarstvo Slovenije v zameno za vlaganja prejemati tretjino električne energije, proizvedene v novi elektrarni. Toda v Slovenijo nikoli nista prišla ne elektrika ne denar. Najprej zaradi vojne, ki je prekinila daljnovodne povezave med BiH in Slovenijo, nato pa zaradi oblasti v Republiki Srbski, ki so se temu upirale. Po več neuspelih dogovorih in sodni izterjavi je HSE leta 2015 sprožil spor pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov pri Svetovni banki v Washingtonu. Skupaj je zahteval 758 milijonov evrov – za nedobavljeno elektriko, denar, vložen v gradnjo TE Ugljevik, in odškodnino za koriščenje skupnih sredstev.
V Republiki Srbski so zahteve ves čas zavračali kot »brezpredmetne«, v ozadju pa so si ves čas prizadevali, da bi slovenska stran odstopila od spora. Najboljšo priložnost za to so očitno videli po tem, ko je na oblast prišel Janez Janša. V zadnjih letih je namreč prvak SDS z Miloradom Dodikom, nekdanjim srbskim članom predsedstva BiH, zdaj pa predsednikom Republike Srbske, spletel zelo dobre odnose. Jeseni 2021 ga je Dodik obiskal v Ljubljani. Že pred tem so Janševi ljudje v mednarodnih političnih krogih pomagali širiti neuradni diplomatski dokument (»non paper« v angl.), ki je predvidel združitev Republike Srbske s Srbijo. Dodika in Janšo druži tudi prijateljstvo s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom. V celotni zgodbi okoli zadeve Ugljevik se pojavi tudi ime davčnega optimizatorja Roka Snežića oziroma njegovega prijatelja in poslovneža iz Banjaluke Stanislava Koljančića. O teh poskusih in dogovorih, po katerih bi lahko HSE ostala brez milijonov iz arbitražnega spora, so izčrpno poročali na portalu necenzurirano.si.
