Gorski Karabah je sporno ozemlje na območju Kavkaza, ki si ga lastita Armenija in Azerbajdžan. Mednarodno je priznan kot del Azerbajdžana, dejansko pa je pod upravo mednarodno nepriznane Republike Arcah z večinsko armenskim prebivalstom.
Po podatkih vlade v Erevanu je do danes zjutraj v Armenijo iz Gorskega Karabaha prispelo kakih tri tisoč beguncev, kjer je azerbajdžanska vojska minuli torek izvedla t.i. protiteroristično operacijo proti armenskim separatistom. Armenija ob tem Azerbajdžanu očita, da želi v Gorskem Karabahu izvesti etnično čiščenje.
Armenske oblasti so sporočile, da namestitev beguncev poteka. Vlada jih je približno 1100 odpeljala v zasilna bivališča, tisoč drugih pa je našlo zatočišče drugje. Potrebe preostalih ljudi še ocenjujejo, so sporočili.
Armenski separatisti v Gorskem Karabahu, regiji z večinsko armenskim prebivalstvom, ki je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana, so po kratki operaciji azerbajdžanske vojske sredi prejšnjega tedna položili orožje in privolili v pogovore o reintegraciji.
Armenci v Gorskem Karabahu se bojijo izgona in maščevanja avtoritarnega Azerbajdžana. Armenski premier Nikol Pašinjan je v nedeljo sporočil, da so pripravljeni sprejeti 120.000 Armencev iz Gorskega Karabaha.
O razmerah v regiji bosta danes na srečanju v azerbajdžanski eksklavi Nahičevan govorila predsednika Azerbajdžana in Turčije Ilham Alijev in Recep Tayyip Erdogan. Slednji velja za najtesnejšega regionalnega zaveznika Bakuja.
Voditelja naj bi se sicer udeležila slovesnosti ob položitvi temeljev za nov plinovod za zemeljski plin in odprla posodobljen azerbajdžanski vojaški kompleks.
