Kot smo že poročali, se zaradi pritiskov na kmetijske trge v državah članicah EU, ki so med drugim posledica brezcarinskega uvoza ukrajinskega žita in znatnega padanja cen teh kmetijskih pridelkov, Ukrajincem v zadnjem tednu vrata pred nosom zaloputnili tudi eni najglasnejših podpornikov njihovega upora pred ruskim okupatorjem. Če sta Ukrajincem na področju prodaje svojega žita rešilno bilko predstavljala sporazum o izvozu žita, ki so ga sklenili z Rusijo, in sporazum z EU o tako imenovanih solidarnostnih koridorjih, pa bo lahko kmalu ostali brez vsega. Sporazum o izvozu žita se namreč izteče 18. maja, v Moskvi pa so že nakazali, da ga ne želijo podaljšati. Ukrep, ki ga je sprejela EU, pa se izteče junija letos. Uvoz ukrajinskega žita so nedavno prepovedale ukrajinske sosede, ki so s tem nakazale, kaj si mislijo o predlogu Evropske komisije, da bi sporazum podaljšali.
"Svet EU je izrazil podporo ne samo Ukrajini ampak tudi sosednjim članicam EU. Poleg tega ima Svet še eno pomembno sporočilo. Na težave se moramo odzvati kot unija. EU je še naprej enotna v solidarnosti z Ukrajino in je zavezana iskanju rešitev, ki ne bodo škodovale solidarnosti z našo sosedo," je o razpravi o težavah, s katerimi se zaradi ukrajinskega žita sooča pet članic EU, povedal minister trenutno predsedujoče članice Svetu EU Peter Kullgren.
Komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je ob tem dejal, da so Komisija, Poljska, Slovaška, Madžarska, Bolgarija in Romunija "zelo blizu dobri rešitvi". "Enostranski ukrepi niso rešitev, potrebujemo ukrepe na evropski ravni. Po današnji razpravi vse kaže, da bo to rešitev Svet EU potrdil," je povedal.
Samo za tranzit?
Bruselj predlaga, da bi lahko v teh pet članic pšenico, koruzo, oljno ogrščico ter sončnična semena in olje uvozili zgolj, če bi bilo blago namenjeno v druge članice ali tretje države. Obenem predlaga 100 milijonov evrov pomoči za kmete v petih državah, ki so se zaradi odprave carin za uvoz žita iz Ukrajine spričo ruske agresije znašle v težavah.
Evropski pristop je v razpravi podprla tudi slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je pojasnila, da so se težave zaradi povečanega uvoza moke in piščančjega mesa pojavile tudi v Sloveniji, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.
"Podpiramo iskanje celovitih in sistemskih rešitev na ravni EU, do enostranskih ukrepov smo zadržani. Evropska komisija pa mora sprejeti odločitev o odkupu te povečane zaloge pšenice ter drugih tržnih viškov, ki so bili namenjeni tretjim državam," je še povedala.
