Vse večje povpraševanje po električnih avtomobilih, ki zahtevajo desetkrat več čipov kot vozila na bencin in dizel, pomeni, da niti povečano število kapacitet za izdelavo čipov ne bo zadoščalo povpraševanju. "V najboljšem primeru bo proizvodnja vozil dosegla predcovidno raven leta 2024," so poudarili.
Cene surovin za avtomobile z motorjem na notranje izgorevanje so se od leta 2020 podvojile, za elektrificirana vozila pa skoraj potrojile, navaja raziskava.
Po več letih padanja cen se zdaj znova pričakuje tudi podražitev izdelave baterij. V poceni in srednje dragih električnih vozilih bi se tako kmalu lahko začele uporabljati baterije z litijevim železovim sulfatom. Te so sicer težje in manj zmogljive kot običajne baterije, vendar so cenejše, na njihovo izdelavo pa ne vplivajo redki elementi, ki se nahajajo v nestabilnih regijah.
Trenutno so avtomobili precej dražji, kot so bili, vendar bi njihove cene lahko najpozneje do leta 2024 znova padle, meni Alixev direktor Fabian Piontek: "Vpliv visoke inflacije na vedenje potrošnikov je že mogoče predvideti."
Pričakuje se, da bo Evropa leta 2035 vodilna celina, kar se tiče popolnoma električnih vozil, pri čemer naj bi bilo med vsemi prodanimi 83 odstotkov električnih. V Nemčiji bi ta odstotek lahko dosegel celo 96 odstotkov.
K temu bo pripomogla tudi zakonodaja EU, okoljski ministri EU so namreč na svetu za okolje v torek podprli načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje od leta 2035.
Drugje po svetu pa družba pričakuje, da bo delež prodanih električnih vozil leta 2023 50-odstoten. Vendar pa strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bo za to treba urediti in nadgraditi polnilno infrastrukturo.
