Novice Svet24

Iz brošure RIS o NPZ: »Dosežek učenca pri NPZ ne vpliva na zaključno oceno, ki jo ima učenec pri pouku določenega predmeta, niti na uspešen zaključek osnovne šole. Niti ni namenjen temu, da bi le na podlagi dosežkov učencev pri NPZ celostno ocenjevali kakovost dela posamezne šole, ravnatelja ali posameznega učitelja.«

Glede vloge nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v slovenskem sistemu izobraževanja je veliko dilem. Ni malo učiteljev in ravnateljev, ki menijo, da v obliki, v kakršni ga poznamo, ni koristen in ne opravlja funkcije, ki naj bi jo imel. Zavod za šolstvo funkcijo NPZ opredeljuje takole: »Njegov namen je ugotoviti, kakšno je dotlej usvojeno znanje učencev na državni ravni in kakšne so razlike v njihovem znanju glede na skupne dosežke na preizkusu.« Bil naj bi torej nekakšen orientacijski test, ki naj bi predvsem učencu in njegovim staršem dal vpogled, koliko znanja je otrok pridobil. NPZ poteka v šestih in devetih razredih. V času ministrice Maje Makovec Brenčič so se odločili, da se NPZ razširi tudi na tretje razrede, kar so poskusno že izvedli, med drugim lani.

Rezultati pod povprečjem

Letošnji rezultati so ponovno pokazali na velike razlike v ravneh znanja med posameznimi predmeti. Tako so učenci šestih razredov pri slovenščini povprečno dosegli 45,5 odstotka možnih točk (20,5 točke od 45), pri matematiki 49,7 odstotka, pri angleščini pa kar 63,5 odstotka vseh točk. V devetem razredu je NPZ potekla na 479 osnovnih šolah. Pri slovenščini so učenci povprečno dosegli 27 točk od 55 možnih (49,1 odstotka). Pri matematiki je preizkus znanja pisalo 18.224 učencev, ki so povprečno dosegli 28,9 točke od 50 možnih (57,7 odstotka). Pri angleščini so učenci povprečno dosegli 28,9 točke od 50 možnih (57,4 odstotka), pri nemščini 32,5 točke od 65 možnih (49,9 odstotka), pri kemiji 20,9 od 45 možnih točk (46,5 odstotka), geografiji 21,2 točke od 50 možnih (42,5 odstotka) ter pri tehniki in tehnologiji 20,8 točke od 40 možnih (52 odstotkov).

Nezadostno je zadostno

RIC

RIC

RIC

Če bi rezultate prevedli v klasično raven ocenjevanja, pri kateri je treba za pozitivno oceno doseči polovico razpoložljivih točk, bi večini slovenskih učencev v devetem razredu pri slovenščini manjkala pozitivna ocena, prav tako v šestem razredu, kjer bi bila večina brez pozitivne ocene tako pri slovenščini kot matematiki. Na Republiškem izpitnem centru pojasnjujejo, da ravni znanja med posameznimi predmeti zgolj na podlagi doseženih odstotkov ne moremo primerjati. Kot pravijo, dosežek na NPZ pokaže le tisti del znanja, ki ga je mogoče preveriti pisno. Izpostavljajo, da ni predpisanega deleža minimalnih standardov, ki naj bi ga preizkus vseboval, zato dosežka na NPZ ni mogoče pretvoriti v oceno. »Interpretacije, da povprečje 50 odstotkov pomeni, da učenci znajo komaj za dve, so zgrešene in zavajajoče,« so odločni.

Kje so vsi odličnjaki?

Kljub temu, da na Republiškem izpitnem centru (RIC), ki je zadolžen za izvedbo preizkusa, poudarjajo, da rezultatov ne smemo in ne moremo primerjati z načinom običajnega ocenjevanja v šolah, podatek, da ne v šestem ne v devetem razredu učenci pri slovenščini povprečno niso dosegli niti polovice točk, nikomur ne more biti v ponos. Ob tem lahko izpostavimo tudi, da pri devetošolcih niti en učenec ali učenka, od 18.441 učencev, kolikor jih je pisalo test iz slovenščine, ni osvojil vseh možnih točk. Vprašanje je, kako se to sklada s podatkom, ki nam ga je prejšnji teden predstavil predsednik združenja ravnateljev in ravnateljic Gregor Pečan, in sicer da je povprečna ocena v slovenskih osnovnih šolah kar 4,2. Treba je poudariti, da se to povprečje viša, odkar se za vpis v srednje šole upošteva zgolj učni uspeh. Gregor Pečan, ki se že dlje časa zavzema za drugačen pristop k nacionalnemu preverjanju znanja, je večkrat izpostavil odnos, ki ga imamo do preverjanja. Opaža, da se je zaradi tega, ker rezultati NPZ za učenca ne prinašajo nikakršnih posledic, med učenci pojavilo celo tekmovanje, kdo bo dosegel manj točk na NPZ.

Staršev ne zanima

A če lahko tako neodgovornost pri otrocih spregledamo, je bolj skrb vzbujajoč podatek obširne raziskave, ki so jo izvedli kolegi Gregorja Pečana in kaže, da se kar 80 odstotkov staršev o preverjanju z otroki ne pogovarja in se s tem ne ukvarja. Celo več, učencem naj bi dali vedeti, naj se za test ne pripravljajo, saj naj bi se lahko le tako pokazala prava raven znanja, ki so jo usvojili.

Kaj pomenijo rezultati NPZ

Rezultati NPZ učencem ne prinašajo dodatnih ocen in nimajo vpliva na zaključne ocene pri predmetih. Dosežek na NPZ lahko učencu koristi le pri vpisu v srednjo šolo, če bi na srednji šoli z omejitvijo vpisa imelo več učencev enako število točk. Želja, da bi se to spremenilo, je bila velika. Že prej omenjena ministrica Maja Makovec Brenčič je pripravila predlog spremembe modela NPZ, ki je predvidevala NPZ tudi v tretjem razredu OŠ in prevrednotenje dosežkov NPZ pri učnem jeziku, matematiki in tujem jeziku v devetem razredu v oceno, ki bi se vpisala v redovalnico. A predlog, ki je predvsem zaradi širitve NPZ na tretji razred doživel mlačen sprejem, je ostal v predalu ministrice. Glede na to, da v preteklih dveh letih zaradi spremenjenega »koronskega« načina pouka sistemske spremembe NPZ niso bile možne, je morda letos čas, da se glavni deležniki pomenijo o pomenu, vlogi NPZ in o tem, ali ima večina slovenskih učencev odlično ali nezadostno znanje.