Priporočilo za sprejem Ukrajinske kandidature, ki ga bo Ursula von der Leyen ostalim članicam posredovala prihodnji teden, bo šele začetek poti za Kijev, saj mora kandidaturo za novo članico potrditi vseh 27 članic. Von der Leyenova je na tiskovni konferenci ob včerajšnjem obisku Ukrajini priznala, da so sicer že prehodili dolgo pot proti kandidaturi, vendar pa bi morali v državi »sprejeti še nekaj reform, na primer za boj proti korupciji«.
Zelenski pa je ob tem povedal, da se na primeru Ukrajine »določa prihodnost združene Evrope in ali ta sploh ima prihodnost«. »Ruska tarča je Evropa v celoti in Ukrajina je samo prva stopnja njene agresije,« je prepričan Zelenski, ki vztraja pri pospešitvi postopkov za sprejem v unijo.
Podpora članstvu v EU ni soglasna
Medtem, ko volja za pospešeno širitev EU obstaja, pa so nekatere zahodne članice pri tem zadržane. Kot poroča Guardian, je na primer prejšnji teden dvome izrazila Danska, kjer so v diplomatskem sporočilu zapisali, da bi moral Kijev »bistveno izboljšati svoje zakonodajne in institucionalne zmožnosti«. Pred mesecem dni pa je Emmanuel Macron predlagal ustanovitev nekakšne »paralelne evropske skupnosti« kot alternative za Ukrajino, ki jo po njegovem od EU še vedno ločujejo »desetletja«.
Rusija ne bo več upoštevala sodb Evropskega sodišča za človekove pravice
Iz Rusije so včeraj sporočili, da je bil sprejet zakon, po katerem ta država sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, izdanih po 15. marcu, ne bo več izvrševala, poroča STA.
Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v francoskem Strasbourgu je del Sveta Evrope. Ta dva organa, ki sta neodvisna od Evropske unije, si skupaj prizadevata za varstvo človekovih pravic v 47 državah članicah Sveta Evrope.
Rusija in Ukrajina sta bili prvotno obe članici Sveta Evrope, preden je ta organ 25. februarja zaradi napada na Ukrajino suspendiral članstvo Rusije. Potem ko je Kremelj 15. marca razglasil izstop, je bila Rusija tudi dokončno izključena iz Sveta Evrope.
