Vlasta Nussdorfer se je v svojih dveh kolumnah na pravniškem portalu Ius-info posvetila odgovornosti centrov za socialno delo, družinskih sodnikov in sodnih izvedencev ter tožilcev, ko eden izmed staršev drugemu z očitnimi lažmi in manipulacijami preprečuje drugemu stike z otrokom.
Travme mučnih postopkov
»Kaj hitro lahko doleti celo ovadba za kakšno lažno poškodbo, kdaj pa tudi za spolni napad, ki ga seveda ni bilo. Ne recite, da se to ne dogaja! In začno se travme mučnih postopkov, ki kar trajajo in trajajo, stikov pa seveda ni,« je opozorila Nussdorferjeva. (Pred)kazenski postopki lahko trajajo več let, v tem času so stiki onemogočeni, na koncu pa ni dokazana nobena zloraba.
»Ne poznam primera, da oče ne bi omogočal rednih stikov otrok z materjo, če mu jih je sodišče vsaj začasno 'dodelilo', obratno pa pogosto obstajajo pravi ceremoniali odtujevanja,« je še zapisala.
Ob tem se sprašuje, zakaj sodniki z resno grožnjo predodelitve otroka ne prekinejo tovrstnih izigravanj, saj so gospodarji postopka. »Kako lahko mirno spijo mesece in mesece, ko jim očetje v obupu pišejo in poročajo, da so otroci non stop 'bolni', a o tem ni resnih spričeval, pa da je covid okužba pri materi že petič in obstaja celo sum ponareditve izvidov, da otroci očete odklanjajo brez pravega razloga, no ta je pravzaprav velika manipulacija, da se tudi osebnostno spreminjajo in že imajo hude posledice na psihi in v obnašanju,« se še sprašuje Nussdorferjeva.
Čas teče, otroci pa po njenih besedah rastejo v zmotah in lažeh o svojih očetih. »So sicer tudi slabi in neprimerni, a z »nebes« se da prepoznati ženske manipulatorke. Dobesedno na kilometre. Da ne bo pomote – spol ni pomemben,« poudarja nekdanja varuhinja človekovih pravic.
Laži in manipulacije se po njenem preprosto ne smejo splačati, ne glede na to, čigave so. »Zatreti pa jih je treba že na začetku. Je torej pravosodje sposobno narediti red? Tudi v imenu otrok, ki si to še kako zaslužijo. Da jih ne bodo imeli 'na vesti', ko bodo nekoč na zavodskih dvoriščih! Nekateri so žal tam že danes. Se je kdo vprašal: Zakaj in kdo je kriv? Otroci zagotovo ne,« zaključuje Nussdorferjeva.
Vedno več primerov manipulacij
V terapevtski praksi je vedno več takšnih primerov. To se je v času krize zaradi covida-19 še bolj pokazalo, ko je prišla stiska otrok bolj na plan, ugotavlja psihoterapevt in ustanovitelj ter strokovni vodja centra za psihoterapijo Uglašeni odnosi Drago Švajger, ki se ukvarja predvsem s travmami otrok in mladostnikov.
Naraščujoče število primerov, ko eden izmed staršev z lažmi in manipulacijami preprečuje stik drugega starša z otrokom, je po njegovi oceni tudi odraz dogajanja v celotni družbi, v kateri vedno bolj postajamo individualizirani, vedno bolj sebični in egocentrično nagnjeni. »Starši imajo neko lastno bolečino iz preteklosti, iz otroštva, iz odnosov doma, ki so jih nato prenesli na partnerski odnos. To preigravajo tudi skozi sodne postopke. Težava je, da se ne ozirajo na otroka, ki ni popolnoma nič kriv, a se vse preigrava prek njega. Otrok, čeprav je morda deležen neke osnovne ljubezni, postane čustveni tampon med staršema. To zelo negativno vpliva na otroka,« pojasnjuje Švajger.
Otrok lahko postane zmeden in se začne zapira vase. V njem se po besedah Švajgerja začne prebujati občutek negotovosti, da je situacija nepredvidljiva in da je ne more nadzorovati. »Ker ima občutek, da ne more nadzorovati, se lahko pri otroku razvije dvoje. Lahko v samodestrukcijo, ko si reče, jaz sem kriv, jaz sem odgovoren, jaz moram poskrbeti za svoje starše. Nenehno se bo trudil, malo za mamo, malo za očeta, da jima da neko potrebno pozornost, da ju pomirja, da ju posluša. Otrok to potihoma sam čustveno procesira, ampak ker je otrok in tega še ne zna, to procesira na nefunkcionalen način. Posledica je, da se lahko slabšajo ocene v šoli, umika se od sošolcev, prijateljev. Postane zaprt v svojem svetu. Pojavljajo se različne fobije, anksioznosti, panični napadi, hudi občutki tesnobe in strahu. Vedno bolj pogosteje opažamo, koliko otrok ima težave, vedno bolj smo priča tudi samomorom,« še opozarja Švajger.
Druga posledica se po njegovih besedah kaže navzven v obliki ekscentričnega vedenja. »Ta otrok bo lahko izjemno problematičen, konflikten, poln jeze. To so otroci, ki lahko v razredu povzročajo nasilje, nihče pa ne ve, zakaj. Lahko prihaja do groženj s samomorom ali da bi drugemu kaj naredil,« še dodaja Švajger.