15. januarja je v bližini Tonge izbruhnil podvodni ognjenik Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai, ki je sprožil cunami z okoli 15-metrskimi valovi. Šlo naj bi za najsilovitejši izbruh na svetu v zadnjih 30 letih. Pepel se je dvignil skoraj 40 kilometrov visoko v zrak.
Pozneje so znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa ocenili, da je bil izbruh glede na sproščeno energijo stokrat močnejši od atomske bombe, ki so jo Združene države Amerike avgusta 1945 odvrgle na japonsko mesto Hirošima. In še z merskimi enotami: moč atomske bombe je bila približno 15 kiloton; moč ob izbruhu je bila približno od pet do 30 megaton.
Izbruh je vulkanski otok, ki se nahaja 65 kilometrov severno od prestolnice Tonge Nuku'alofa praktično izbrisal.
Strokovnjaki z Univerze v Aucklandu zdaj ugotavljajo, da se je kaldera podvodnega ognjenika po izbruhu povečala. Njej premer po novem meri štiri kilometre, »spusti« pa se do 850 metrov pod morsko gladino. Dno je pred izbruhom bilo na globini približno 150 metrov.
Za primerjavo: če bi Tongatapu, osrednji otok Tonge, »spraskali« do morske gladine, bi z njim napolnili komaj dve tretjini kaldere.
Ob izbruhu je iz ognjenika poneslo za vsaj 6,5 kubičnega kilometra pepela in kamnin.
In čeprav omenjeni ognjenik takšnega izbruha ne bo ponovil več stoletij, pa je na jugozahodu Tihega oceana vsaj deset podobnih ognjenikov, ki bi lahko veliko prej zmogli kaj podobnega.
