Kot poročajo na portalu Politico, predstavlja embargo na uvoz ruske nafte težak, a ključen preizkus za trdnost Evrope, zdaj že tri tedne star predlog pa je trčil ob zadržanost predvsem Madžarske. »Govorimo o državah brez dostopa do odprtega morja, ki bi potrebovale alternativen dostop do zalog, zato se moramo pogovarjati o investicijah za naftovode za povečanje dobav, o obnovi rafinerij in o investicijah v obnovljive vire energije«, je dejala Ursula von der Leyen v pogovoru za politico. Poudarila je, da si »ne želi delati utvar« glede možnosti, da bi bil lahko dogovor dosežen že prihodnji teden, a vztraja, da so zapleti predvsem tehnične in ne toliko politične narave.
Previdnost Leyenove prihaja po več srečanjih na to temo, pri katerih pa je madžarski premier Viktor Orban opozarjal na odvisnost Madžarskega gospodarstva od dostopa do ruske nafte. Ob tem je tudi nakazal smer rešitve, ki naj bi stala 15-18 milijonov evrov za investicije v širitev rafinerij in gradnje naftovoda.
Tehnični vidiki, politične težave
Glede vprašanja o tem, kako naj Bruselj odgovori na Madžarsko oviro, pa je von der Leyenova očitno potrpežljiva. »Seveda bomo morali stvar reševati politično: to je, koliko bo preostalih 26 članic EU pripravljeno prispevati k investicijam za Madžarsko, vendar so pred nami najprej tehnični vidiki problema«. Te sta z Orbanom preletela na srečanju v Budimpešti, a razen zatrjevanja, da političnih ovir pri iskanju dogovora z Madžarsko ni, bolj jasnih odgovorov Leydenova ni želela dati. »Seveda je politika vedno del problema, a gre prvenstveno za tehnične vidike, oba kabineta pa ostajata v stalnem stiku, saj je... prihodnost dogovora predvsem tehnične narave«, je ponovila za Politico.
Trdnost madžarskih interesov
Včeraj pa je Orban v pismu predsedniku evropske komisije Charlesu Michelu že zatrdil, da bo Madžarska vztrajala pri nasprotovanju embargu, dokler ne rešijo nekaterih vprašanj. »Glede na težo odprtih vprašanj ni verjetno, da bi prišli do skupne rešitve pred srečanjem Evropskega sveta, ki bi 30. in 31. maja,« je zapisal Orban.
Al Jazeera pa pri tem Madžarska pričakovanja ocenjuje na 800 milijonov evrov, ki naj bi se preko evropskih skladov stekli v rafinerije in razširitev naftovodov, te pa bi prečkali Hrvaško ozemlje. Evropska unija naj bi pri tem že popustila Madžarski, Slovaški in Češki glede vrste izjem v implemetnaciji blokade, a najtrši oreh pri pogajanjih ta trenutek ostaja Madžarska.
Po pandemiji... Ukrajina
V tej državi pa se očitno spopadajo s posledicami vojne tudi v notranji politiki. Danes je namreč Orban na spletnem omrežju objavil video posnetek, v katerem napoveduje uvedbo izrednega stanja, kot razlog pa navaja izzive zaradi vojne v sosednji Ukrajini. Da ta napoved ni nepričakovana, pa izhaja iz ustavnega amandmaja, po katerem je možna uvedba izrednega stanja v primerih oboroženega spopada ali humanitarne katastrofe znotraj katere od sosednjih držav. Amandma, ki Orbanu omogoča vladanje z dekreti, je bil potrjen danes. Orban je nastop izrednega stanja napovedal za jutri, ko bo javnost tudi obvestil o prvih izrednih korakih, poročajo na hrvašem portalu Index.
»Svet se je znašel na robu ekonomske krize«, je v videu povedal Orban in poudaril pomen nevtralnosti Madžarske glede vojne v Ukrajini, pri čemer glavno skrb namenja »zaščiti finanačne varnosti naših družin«. Madžarska se sicer že spopada z letno inflacijo, ki je zaradi sosednje vojne na letni ravni poskočila do 10%, na obzorju pa je tudi velik javnofinančni primanjkljaj, katerega pri medijski agenciji Reuters pripisujejo predvolilnemu zapravljanju.
Uvedba izrednega stanja sicer ni prva te vrste v času Orbanove vlade. Prvič je ta poteza stopila v veljavo ob tako imenovani migrantski krizi, konec maja pa se na Madžarskem iztekajo izredni ukrepi zaradi zdravstvene krize ob pandemiji koronavirusa covid-19.
