Novice Svet24

Najpogostejše težave dolgega covida pri Slovencih so bile slabo počutje, utrujenost, pomanjkanje energije, težave z zaznavanjem okusa in vonja, bolečine v mišicah in sklepih, težave s koncentracijo in pomnjenjem, motnje spanja, bolečine v prsih, težko dihanje, neprijetni občutki strahu, žalosti, razbijanje srca in težave s prebavo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvaja spletno anketno raziskavo o vplivu pandemije na življenje SI-Panda, ki daje vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med epidemijo covida in po njej v Sloveniji.

Raziskava, ki vključuje populacijo, staro med 18 in 74 let, se je začela decembra 2020 v devetnajstih ponovitvah. Prvi del raziskave (do vključno 12. vala raziskave) se je izvajal enkrat na dva tedna, drugi del pa enkrat na mesec.

Zbrani podatki oziroma njihovi izsledki so skrb vzbujajoči, saj razkrivajo, da je covid bolezen, ki pri velikem deležu populacije pusti trajnejše posledice. Po prebolelem koronavirusu ima namreč precej državljanov postcovidni sindrom ali dolgotrajni covid. NIJZ ob tem preseneča, da Slovenci, ki ga doživijo, tega ne povedo osebnim zdravnikom.

Od nespečnosti do driske

Večina, ki zboli za covidom, resda v nekaj tednih ozdravi, toda raziskovalci in zdravstveni delavci vse pogosteje ugotavljajo, da pri nekaterih ljudeh posamezni simptomi vztrajajo več mesecev po diagnozi ali izginejo in se ponovno pojavijo več tednov ali mesecev po prvotnem okrevanju. »V tujini so te težave poimenovali postakutni covid-19 ali dolgotrajni covid-19 (angl. 'long covid'). Pogostejši je med hospitaliziranimi in starejšimi bolniki, pojavlja pa se tudi pri tistih, ki so preboleli milejšo obliko bolezni, in tudi med mladimi odraslimi, ki pred okužbo niso imeli zdravstvenih težav,« so pojasnili na inštitutu.

Pri večini valov v anketi se je med 60 in 75 odstotki Slovencev izreklo, da so imeli ali imajo še vedno en mesec po preboleli okužbi enega od naslednjih simptomov: slabo počutje, utrujenost, pomanjkanje energije, bolečine v mišicah in sklepih, težave z zaznavanjem okusa in vonja, motnje spanja. Precej jih je poročalo tudi o težavah s koncentracijo in pomnjenjem, o bolečinah v prsih, težkem dihanju, razbijanju srca, težavah s prebavo ter neprijetnih občutkih strahu, žalosti ...

Zakaj za težave ne povedo

NIJZ ob ugotovitvah izraža presenečenje, saj se velik del ljudi o zdravstvenih težavah po prebolelem covidu ne posvetuje z zdravnikom. »Glede na to se lahko predvideva, da gre po eni strani za blažje in nespecifične zdravstvene težave, po drugi strani pa pogosto tudi za precej kompleksno sliko, ki ji stroka za zdaj posveča premalo pozornosti. Manjkajo pa tudi jasne usmeritve glede obravnave oseb s postcovidnim sindromom in njihovo sistematično spremljanje,« so povedali.

Dodali so, da je še vedno veliko neznanega o vzrokih in dolgotrajnih posledicah okužbe z virusom SARS-CoV2 na ljudeh, vendar raziskave o tem potekajo. »Jasno je že, da je postcovidni sindrom razmeroma pogost in ima pomemben vpliv na posameznikovo delovno zmožnost ter njegovo vsakodnevno življenje.« Po besedah NIJZ v tujini številni večji zdravstveni centri že odpirajo specializirane klinike za oskrbo ljudi, ki imajo trajne simptome po prebolelem covidu. Na voljo so tudi podporne skupine. Vzpostavljajo registre pacientov in druge vrste epidemiološkega spremljanja postcovidnega sindroma ter kohortne in druge raziskave.

Visoka cena korone

Med tistimi, ki trpijo za dolgotrajnimi posledicami covida, je tudi Zvone Lipovšek. Zaradi izjemno zahtevnega poteka je bil celo v komi. Odkar ni več v bolnišnici, je minilo že skoraj leto in pol, »a se še vedno rehabilatiram. Zelo počasi gre do popolne ozdravitve, kljub temu da se trudim in ubogam vse nasvete usposobljenih ljudi. Veliko, res veliko moram trenirati doma, samoplačniško hodim tudi k raznim terapevtom,« je povedal. Med drugim se je moral na novo učiti hoditi.