22.00 - Britanski premier Boris Johnson vztraja, da Ukrajincev v državo ne bo spustil brez viz. "Smo zelo zelo radodarna država. Želimo pa si nadzor in možnost preverjanja," je po poročanju Aljazeere zatrdil Johnson.Britanska vlada se je znašla pod kritikami mednarodne javnosti in francoske vlade, saj je več Ukrajincev, ki so želeli na Otok k svojim družinam in prijateljem, obtičalo v francoskem Calaisu, ker niso imeli ustrezno urejenih viz. Britanski oblastniki so jih iz Calaisa usmerjali na britanske konzulate v Parizu in Strasbourgu.
21.35 - Švicarski novinar Guillaume Briquet je v vozilu, na katerem je bilo jasno označeno, da je novinarsko, potoval po cesti na jugu Ukrajine, ko so ga oplazili streli ruskih vojakov. Organizacija Novinarji brez meja (RSF) je na Twitterju zapisala, da je napad na novinarje vojni zločin.
21.05 - Harkov pod neprestanim obstreljevanjem, življenje izgubilo vsaj 7 civilistov, med njimi tudi otrok. Zemljevid spodaj prikazuje, kam vse so padle bombe in rakete. Rdeče obarvano območje na severu mesta nadzoruje ruska vojska.
20.40 - Vir iz ameriške vojske po poročanju portala Aljazeera zatrjuje, da je v Ukrajini že skoraj 100 odstotkov vojaških sil, ki jih je Rusija pred invazijo namestila ob ukrajinski meji.
19.40 - Rdeči križ poroča, da je bila onemogočena evakuacija civilistov in osebja RK iz obleganega Mariupola, saj se je obstreljevanje nadaljevalo tudi ob evakuacijski trasi.
19.30 - Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je Ukrajino okrcala zaradi organizacije novinarske konference, na katero so privedli ruske vojne ujetnike. Po besedah Amnestyja gre za jasno kršitev pravic vojnih ujetnikov, za katere je posebej nevarno javno izpostavljanje. V izjavi so zapisali: "Vsako javno izpostavljanje vojnih ujetnikov ogroža njihovo usodo ob povratku v domovino, prav tako pa je problematično z vidika varnosti njihovih družinskih članov."
19.10 - Ukrajinski pogajalec je za Reuters potrdil, da je na tretjem krogu pogajanj med Ukrajino in Rusijo prišlo do "malega pozitivnega napredka" v zvezi z vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev.
18.10 - Evropski voditelji nasprotujejo prekinitvi uvoza ruskih energentov. Nemški, britanski in nizozemski voditelji so pozvali k previdnemu postopanju glede hitre zaustavitve uvoza ruskih energentov in pozvali, da alternativ ni. ZDA so včeraj zatrdile, da se z evropskimi državami dogovarja o prekinitvi uvoza ruske nafte. "Evropa je ruske energente namerno izključila iz sankcij," je dejal nemški kancler Olaf Scholz v odzivu na včerajšnje novice iz ZDA. "Trenutno energije za ogrevanje, mobilnost, elektriko in industrijo za Evropo v tem trenutku ni moč zagotoviti na drugačen način," je še dejal.
17.50 - Vzhodno od Kijeva je ukrajinska vojska pripravila zasedo in uničila ruski konvoj z gorivom.
17.40 - Iz kraja Makariv v širši kijevski regiji prihaja novica o ruskem zračnem napadu na pekarno, v kateri naj bi bilo v času napada 30 zaposlenih. V napadu je življenje izgubilo 13 zaposlenih v pekarni, število bo morda še naraslo.
17.20 - Ukrajinski predsednik Zelenski je mednarodno skupnost pozval k bojkotu uvažanja ruskih izdelkov ter k bojkotu izvažanja izdelkov v Rusijo. Prav tako je zahodne zaveznike ponovno zaprosil, naj na pomoč Ukrajini pošljejo vojaška letala.
15.40 - Ukrajinsko zunanje ministrstvo trdi, da ruska vojska z obstreljevanjem onemogoča evakuacijo civilistov iz Kijeva, Mariupola, Sumija, Harkov, Volnovahe in Milokajiva. "Obstreljevanje onemogoča varen prehod humanitarnih kolon z ukrajinskimi in tujimi državljani, prav tako pa preprečuje dostavo zdravil in hrane," so zapisali v izjavi za javnost. Pozvali so Ruse, naj se držijo dogovorjene prekinitve ognja.
15.10 - V drugem največjem ukrajinskem mestu Harkov na severovzhodu države je bilo od začetka ruske invazije po navedbah ukrajinskih oblasti ubitih 133 civilistov, med njimi tudi pet otrok. Mesto je že več dni tarča silovitih napadov ruske vojske, poškodovana so bila mnoga poslopja, tudi stanovanjske zgradbe.
14.40 - Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes dejal, da lahko Rusija v vsakem trenutku ustavi svoje "operacije" v Ukrajini, če bi ukrajinske oblasti sprejele njihove pogoje. Po njegovih navedbah so to priznanje Krima kot dela Rusije ter neodvisnosti Donecka in Luganska. Poleg tega mora Ukrajina spremeniti svojo ustavo in se odpovedati možnosti pridružitve kateremu koli bloku, kot je na primer zveza Nato. Dodal je, da bo Rusija "demilitarizacijo" v Ukrajini zaključila in če bodo izpolnjeni navedeni pogoji, bo operacijo "v trenutku ustavila."
14.30 - Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes prek Twitterja sporočil, da bodo voditelji Evropske unije že v naslednjih dneh odločali o prošnji Ukrajine za pridružitev EU.
13.50 - Poljska je ponovila, da ne bo poslala vojaških letal v Ukrajino.
13.15 - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov naj bi se v četrtek v turški Antalyi srečal z ukrajinskim kolegom Dmitrijem Kulebo.
12.30 - Ukrajinski predsednik Zelenski je v današnjem videoposnetku pozval k nadaljnjim in strožjim sankcijam proti Rusiji zaradi nenehnih napadov na Ukrajino. V svojem govoru je zahteval bojkot celotnega ruskega izvoza, vključno z zemeljskim plinom in nafto.
11.55 - Iz različnih delov Ukrajine tudi danes poročajo o napadih ruskih sil. Iz mesta Vinica poročajo, da je bilo v napadu ubitih devet ljudi, ubit je bil tudi župan Gostomela. Ruska vojska še naprej napada tudi mesta na jugu in vzhodu države.
11.30 - Glasbeni direktor in šef dirigent Bolšoj teatra Tugan Sohiev je v nedeljo napovedal svoj odstop s položaja v Moskvi in kot glasbeni direktor gledališča Theatre du Capitole v francoskem Toulousu ter dal vedeti, da med vojno v Ukrajini ne želi izbirati strani.
11.20 - Rusija je v nedeljo v več mestih pridržala več kot 5000 ljudi, ki so protestirali proti vojni v Ukrajini, je sporočil neodvisni ruski portal za človekove pravice OVD-info, ki je spremljal aretacije med protesti.
10.40 - Podrobnješe informacije o trasi humanitarnih kordonov. Po poročanju BBC, ki se sklicuje na ruske medije, naj bi koridor iz Kijeva vodil v beloruski Gomel, od koder bi ljudi nato z letali prepeljali v Rusijo. Koridor iz drugega največjega mesta Harkov naj bi vodil v Belgorod v Rusiji. Iz Mariupola sta predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Prav tako sta predlagana dva koridorja iz Sumija, eden v Rusijo in drugi na ukrajinsko ozemlje. Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je dejala, da predlog zanje ni sprejemljiv in da ne pristajajo na to, da bi civilisti iz obleganih mest šli v Belorusijo, od koder bi jih nato z letali prepeljali v Rusijo.
10.15 - Ruska vlada je sporočila, da so v Kijevu zavrnili načrt humanitarnega koridorja s ciljem v Belorusiji.
9.00 - Tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika je ruski načrt za humanitarni koridor, po katerem bi civilisti iz Ukrajine odšli v Rusijo in Belorusijo, opisal za nesprejemljivega, »povsem nemoralnega«. Tudi po 8. uri naj bi se nadaljevalo obstreljevanje ukrajinskih mest.
8.30 - Kitajski minister za zunanje zadeve Wang Yi je dejal, da je kitajsko-rusko prijateljstvo še naprej »trdno kot zid«. Poudaril pa je, da je Kitajska pripravljena pomagati kot mediator v procesu pogajanj med Ukrajino in Rusijo. Poslali bodo tudi humanitarno pomoč na vojna območja v Ukrajini.
6.50 - Ruska vojska naj bi prekinila z vojaško aktivnostjo in odprla humanitarne koridorje za evakuacijo prebivalstva, poroča agencija Reuters. Varne poti za civiliste naj bi odprli ob 8. uri, v mestih Kijev, Mariupol, Harkov in Sumi, je sporočilo rusko ministrstvo za obrambo, ki je upoštevalo zahtevo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Iz Mariupola in Sumija naj bi prebivalce spravili na varno do drugih ukrajinskih, pa tudi do ruskih mest, navaja agencija RIA Novosti. Iz Kijeva naj bi pot vodila v Belorusijo, iz Harkova pa samo v Rusijo.
6.40 - Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CBS v nedeljo zagotovil, da imajo Ukrajinci pripravljen načrt za naprej tudi v primeru smrti predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se je izkazal kot izjemen voditelj vse od začetka ruske invazije 24. februarja. Televizija Fox News je poročala, da naj bi imeli Američani in Evropejci vse nared za morebitno nadaljevanje delovanja ukrajinske vlade v izgnanstvu, medtem ko se bo odpor proti Rusiji v Ukrajini nadaljeval. Zelenski je sicer doslej zavrnil vse pozive, naj se umakne iz države na varno.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Iz Harkova so ponoči poročali o škodi na televizijskem stolpu in stanovanjskih predelih. V Černigovu naj bi ruske bombe in rakete deževale po vsem mestu. Svetovalec predsednika Ukrajine Oleksij Arestovič je povedal, da je stanje okrog predmestij Kijeva Buča, Gostomel in Irpin, kjer v nedeljo ni uspela evakuacija civilnega prebivalstva, katastrofalno. Evakuacije so propadle tudi v Mauripolu na jugu in Volnovake na vzhodu.
Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je v videoposnetku v nedeljo zvečer zahod pozval naj okrepi sankcije. Zahodne voditelje je kritiziral, ker se ni nihče odzval na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, da bodo napadli ukrajinski vojaško-industrijski kompleks. Rusi so zaposlenim v tovarnah priporočili naj ne hodijo v službo. "Noben svetovni voditelj se ni odzval in predrznost agresorja je jasen znak, da doslej sprejete sankcije niso dovolj," je dejal Zelenski in pozval k ustanovitvi posebnega sodišča, ki bo kaznovalo ruske vojne zločine.
Rusko obrambno ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da nameravajo Ukrajinci razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v Inštitutu za fiziko in tehnologijo v Harkovu nato pa za uničenje obtožiti ruske sile. Rusko opozorilo je prišlo sicer nekaj ur potem, ko so Ukrajinci sporočili, da na poslopje Inštituta padajo ruske rakete.
Tretji krog pogajanj
Ruski in ukrajinski pogajalci naj bi se danes sešli na tretjem krogu pogajanj glede vojne v Ukrajini. Prekinitve ognja ne gre pričakovati, ker ruska stran zahteva, da Ukrajinci prej položijo orožje. Po napovedih bodo današnja pogajanja znova potekala na ukrajinsko-beloruski meji, začela na bi se ob 15. uri po krajevnem času. Eden od ukrajinskih pogajalcev je v nedeljo za ameriško televizijo Fox News dejal, da se niso pripravljeni pogajati o ozemeljski celovitosti, medtem ko naj bi bili odprti do pogovorov o morebitni "ne-natovski" prihodnosti Ukrajine.
