V ponedeljek je na srečo od tam le prišla nekoliko bolj spodbudna novica, in sicer da je na jugu, kjer je najhuje, padlo nekaj dežja, pa tudi vročina je malce popustila.
A kaj več brezskrbnosti v ta del sveta s tem še ni prišlo; ogenj vztraja. Na jugovzhodu Avstralije je še vedno na desetine ognjenih žarišč, zato narašča bojazen, da bi se več požarov v zveznih državah Novi Južni Wales in Viktorija združilo in bi nastal tako imenovani megapožar. Več kot 2600 gasilcev se sicer že pripravlja na nov vročinski val, ki ga pričakujejo v petek in bi lahko razmere močno poslabšal. Oblasti bodo zato izvedle vpoklic 3000 rezervistov, da bodo lahko pomagali obvladovati kritično situacijo.
Dimne zavese in ocene škode
Padle so tudi prve ocene o škodi. Požari, ki sicer divjajo že od septembra, so zahtevali 25 žrtev, zgorelo je skoraj 2000 domov in – kar je res grozljiv podatek – poginilo je več milijonov živali. Nova težava je oblak dima, ki ga je mogoče videti celo v 12.000 kilometrov oddaljenih Čilu in Argentini. Argentinska meteorološka služba je objavila tudi satelitske posnetke dimnega oblaka in sporočila, da ga fronta pomika z zahoda proti vzhodu.
Samo v Novem Južnem Walesu je bilo v požarih uničenih 1588 in poškodovanih 653 domov, v sosednji zvezni državi Viktoriji je uničenih približno 200 domov, drugod po Avstraliji pa je zgorelo še 100 domov. Škoda po navedbah Združenja avstralskih zavarovalnic znaša najmanj 700 milijonov avstralskih dolarjev (434 milijonov evrov). Zavarovalnice so do zdaj prejele skoraj 9000 škodnih zahtevkov, pričakujejo pa, da se bo ta številka v prihodnjih dneh bistveno povišala.
Socialni demokrati so v ponedeljek predlagali, naj Slovenija in EU ponudita Avstraliji proste kapacitete civilne zaščite in gasilstva za zajezitev in gašenje požarov ter druge oblike pomoči pri reševanju življenj ljudi in živali.
Kdo je v nevarnosti
Z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) so sporočili, da podatka o tem, koliko Slovencev je ta hip v Avstraliji, nimajo. So pa povedali, da so prek slovenskega veleposlaništva v Canberri v stiku s tamkajšnjimi oblastmi, ki jih redno obveščajo, kaj se dogaja. Veleposlaništvo je seveda na voljo Slovencem, če bi se znašli v stiski. Na ministrstvo sicer pravijo, da se na slovensko veleposlaništvo po pomoč ni obrnil še nihče.
MZZ je že pred časom izdalo opozorilo, ki je še vedno aktualno: »Stopnja alarma zaradi požarne ogroženosti v Avstraliji ostaja visoka. Lokalne oblasti menijo, da bo tako ostalo vso poletno sezono, ki traja od decembra do februarja. Državljanom svetujemo, naj, če potujejo na območje z visokim požarnim tveganjem, upoštevajo nasvete lokalnih oblasti, prav tako naj se pred potovanjem pozanimajo o stanju požarov; posodobljene informacije najdejo na spletni strani myfirewatch.landgate.wa.gov.au.«
Opozorili so še na oblake dima, zaradi česar je kvaliteta zraka slabša. »Oblasti zato priporočajo, da ljudje ne izvajajo dejavnosti na prostem, da zapirajo vrata in okna in se izogibajo uporabi klimatskih naprav. Telefonska številka za nujne primere po vsej Avstraliji je 000,« so povedali.
Oglasila sta se Sašo in Aleš
Povezali smo se z nekaj Slovenci, ki živijo na območju, kjer imajo težave z ognjem. Aleš iz Ljubljane, ki že dolga leta z družino živi v Novem Južnem Walesu (NJW), nam je sporočil, da so za zdaj v redu. »Poletja še ni konec in po navadi je najbolj vroče februarja. Pri nas (Warners Bay) je bilo veliko dima, tudi od več sto kilometrov stran smo ga dobili, in ni prijetno.«
Sašo iz Nove Gorice prav tako zadnjih sedem let živi in dela v NJW. Povedal je, da so na srečo najbližji požari oddaljeni vsaj sto kilometrov. »Nikoli pa ne veš, kaj se lahko zgodi, zato smo malo v stanju pripravljenosti. Če bo treba, lahko na hitro gremo. Za zdaj na to, kako hudo je, opozarja samo oblak dima, ki je dosegel naš kraj. Je kar zadušljivo. Slabo se vidi,« je dodal.
Kaj jim zamerijo
Zanimalo nas je, kakšno je na splošno vzdušje med Avstralci. »Bi rekel, da je ponekod malo panike, sploh v Novem Južnem Walesu. Pa očitki padajo na račun oblasti, da je njihova retorika v zvezi s situacijo bolj slaba. To ni pomirjujoče za ljudi. Glejte, jaz sem si za vsak primer pripravil načrt, kaj storiti, če bo resneje, pa številko slovenskega veleposlaništva v Canberri sem si shranil v telefon,« je povedal.
Avstralci vladi zamerijo predvsem to, da požarov, ki divjajo, ne razumejo kot posledice sprememb podnebja, torej globalnega segrevanja. Strokovnjaki za meteorologijo so že povedali, da so rekordno visoke temperature, ki predstavljajo ugodne pogoje za razvoj ognja in njegovo hitro širjenje, posledica podnebnih sprememb in da je treba, če želijo manj takih scenarijev, razmišljati o dolgoročnejših ukrepih, ki bodo vplivali na zmanjšanje segrevanja Zemlje. Avstralski premier Scott Morrison si je zato z izjavo, da sam ne vidi nikakršne povezave med uničujočimi požari in globalnim segrevanjem, nakopal veliko negodovanja.
