Voditelji 27 članic EU se bodo danes v Bruslju sestali na posebnem zasedanju o brexitu, na katerem naj bi podprli osnutek ločitvenega sporazuma z Združenim kraljestvom in sprejeli politično izjavo o prihodnjih odnosih. V končnici pogajanj je veliko hrupa povzročala Španija zaradi Gibraltarja, a je tik pred zdajci le prišlo do pogovora.
Prejšnji teden so se pogajalci sedemindvajseterice in britanske strani dogovorili o osnutku zajetnega ločitvenega sporazuma, ki ureja tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter prehodno obdobje, v četrtek pa so objavili še osnutek politične izjave o prihodnjih odnosih. Dela s tem sicer še ni bilo konec.
Resnih zapletov sicer v nedeljo naj ne bi bilo. "Nobene drame se ne pričakuje," ocenjujejo bruseljski viri. K temu dodajajo, da v nedeljo prav tako ni pričakovati slavja ali občutkov zmagoslavja. Izpostavljajo, da je to pomembna etapa v postopku, ki pa ga s političnim blagoslovom vrha unije še nikakor ne bo konec.
Najtežja naloga čaka Mayevo, ki naj bi se na neki točki tudi udeležila nedeljskega vrha, predvidoma na koncu. Po podpori vrha sedemindvajseterice je namreč na vrsti najzahtevnejši korak - potrjevanje dogovora o brexitu v britanskem parlamentu. Ko oziroma če bo britanski parlament dogovor potrdil, ga mora uradno potrditi še Svet EU, nato pa še Evropski parlament.
Prihodnost je negotova
Usoda dogovora o brexitu v britanskem parlamentu se zdi povsem negotova. V Bruslju je že vseskozi neuradno slišati pripombe, da večina na Otoku še vedno ne razume, kaj se dejansko dogaja. Britanski mediji vztrajno ponavljajo vprašanja, ali se bo mogoče o dogovoru še pogajati, če ga britanski parlament zavrne. Zanesljivega odgovora na ta vprašanja za zdaj ni.
O tem, kaj se bo zgodilo, če težko doseženi dogovor o brexitu ne preživi preizkušnje v britanskem parlamentu oziroma če pade vlada Mayeve, v Bruslju ne želijo ugibati. Poudarjajo le, da se EU že ves čas pripravlja tudi na scenarij brexita brez ločitvenega sporazuma, ki pa ga ne želi nihče.
Tudi če bo dogovor o brexitu potrjen in bo Združeno kraljestvo 29. marca prihodnje leto dejansko izstopilo iz unije, čakajo obe strani še težavna pogajanja o sporazumu o prihodnjih odnosih, v katerih bo treba razčistiti še ogromno občutljivih vprašanj, ne nazadnje tudi glede meje na irskem otoku.
Kaj prinaša ločitveni sporazum
Zajeten in kompleksen osnutek ločitvenega sporazuma EU in Združenega kraljestva ureja tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter prehodno obdobje. To naj bi trajalo od načrtovanega brexita 29. marca prihodnje leto do konca leta 2020, ga bo pa mogoče podaljšati za dve leti.
Ločitveni sporazum določa pravni okvir za urejen izstop Združenega kraljestva iz EU po 50. členu pogodbe unije. Šteje 585 strani, 185 členov, tri protokole in več aneksov. K sporazumu bo priložena precej krajša, nezavezujoča politična izjava o prihodnjih odnosih.
Pravice 4,5 milijona državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva
Za obe strani je bilo v pogajanjih prednostno zavarovati pravice več kot treh milijonov državljanov preostalih 27 članic EU v Združenem kraljestvu in več kot milijona britanskih državljanov v preostalih 27 članicah EU.
Državljani, ki bodo na dan izteka prehodnega obdobja v Združenem kraljestvu oziroma EU, bodo lahko tam še naprej prebivali, delali in študirali pod enakimi pogoji kot pred tem; ohranili bodo pravice do zdravstvenega varstva, pokojnin in drugih socialnih prejemkov.
Sporazum predvideva tudi preprost postopek za pridobitev posebnega statusa za bivanje v Združenem kraljestvu, s podobnimi stroški kot za pridobitev primerljivega britanskega dokumenta. Imetniki stalnega dovoljenja za bivanje v času izstopa bodo lahko ta dokument dobili zastonj.
Finančna poravnava - Združeno kraljestvo pričakuje račun do 45 milijard evrov
Sporazum določa, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo vse finančne obveznosti, dogovorjene v času, ko je bila država še članica unije. To vključuje tudi delež financiranja proračunskih obveznosti, ki so bile 31. decembra 2020 neporavnane - gre za obveznosti, poznane po francoski okrajšavi RAL (reste a liquider).
Pogajalci so se dogovorili o metodologiji, ki temelji na treh načelih: da nobena članica unije ne bo zaradi brexita plačala več ali prejela manj denarja, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva, ter da ne bo Britanija plačala nič več in nič prej, kot bi, če bi bila članica.
V osnutku ločitvenega sporazuma ni številke, a britanska stran pričakuje račun do 45 milijard evrov. To naj bi vključevalo plačila v proračun EU do leta 2020, preostale obljubljene prispevke in plačila za pokojnine uradnikov EU. V primeru podaljšanja prehodnega obdobja se bo treba dogovoriti o dodatnem prispevku Britanije v proračun unije.
Meja na irskem otoku - varovalo enotno carinsko območje EU in Združenega kraljestva
Vprašanje meje na irskem otoku je bilo najtrši oreh v pogajanjih. Meja med Irsko, članico EU, in Severno Irsko, ki bo kot del Združenega kraljestva izstopila iz unije, bo namreč po brexitu edina kopenska meja med unijo in Združenim kraljestvom.
Temeljni cilj je, da bi se izognili "trdi meji" in zavarovali velikonočni sporazum, ključen dosežek v severnoirskem mirovnem procesu v devetdesetih letih, na katerem temelji današnja ureditev Severne Irske.
Dogovorjeno je, da se vprašanje meje dolgoročno uredi v sporazumu o prihodnjih odnosih. Če to ne bi bilo mogoče, se lahko po koncu prehodnega obdobja uporabi posebno varovalo oziroma rezervna možnost, ki je opredeljena v enem od treh protokolov.
To varovalo, poznano po angleškem izrazu "backstop", predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva, v katerem ne bo ne carin ne kvot, bodo pa veljale skupne zunanje carine.
Poleg tega bi za Severno Irsko oziroma delno tudi za celotno Združeno kraljestvo še naprej veljala tista pravila notranjega trga, ki so ključna za preprečitev "trde meje" na irskem otoku, na primer zakonodaja o blagu, sanitarna pravila za veterinarsko kontrolo, pravila o kmetijski proizvodnji in trženju, DDV in trošarine za blago ter pravila o državnih pomočeh.
To je sicer le varovalo, ki naj ga ne bi uporabili, saj je temeljni cilj obeh strani poiskati ustrezno rešitev v okviru sporazuma o prihodnjih odnosih pred iztekom prehodnega obdobja.
Pomemben mejnik julij 2020, možnost enkratnega podaljšanja prehodnega obdobja za največ dve leti
EU in Združeno kraljestvo sta se zavezala, da si bosta po najboljših močeh prizadevala, da sporazum o prihodnjih odnosih skleneta in ratificirata do 1. julija 2020.
Če dogovora ne bo do julija 2020, se lahko strani dogovorita o podaljšanju prehodnega obdobja. Podaljšanje je lahko enkratno, za eno ali dve leti, torej najdlje do konca leta 2022.
Vprašanje, za koliko bo mogoče podaljšati prehodno obdobje, je bilo odprto do konca in dogovorjeno šele hkrati z dogovorom o osnutku politične izjave.
Glavne točke politične izjave o prihodnjih odnosih EU in Združenega kraljestva
K ločitvenemu sporazumu EU in Združenega kraljestva bo priložena tudi nezavezujoča politična izjava o prihodnjih odnosih. Izjava je zgolj politična namera, vse pomembne in občutljive podrobnosti bo treba še doreči v pogajanjih o prihodnjih odnosih, ki bodo po pričakovanjih zahtevna in dolga.
Izjava, ki šteje 26 strani, ima pet delov: uvodne določbe, gospodarsko partnerstvo, varnostno partnerstvo, institucionalna in druga horizontalna vprašanja ter nadaljnji proces.
Temelj za "ambiciozno, široko, globoko in prožno partnerstvo"
Izjava postavlja temelje za "ambiciozno, široko, globoko in prožno partnerstvo" med EU in Združenim kraljestvom na področju trgovine, gospodarskega sodelovanja, pregona in kazenskega pravosodja, zunanje politike, varnosti in obrambe ter širših območij sodelovanja.
"Prihodnji odnosi bodo temeljili na ravnotežju med pravicami in obveznostmi, ob upoštevanju načel obeh strani," piše v osnutku izjave.
V tem duhu izjava vključuje zagotovilo, da bo plod pogajanj spoštoval integriteto notranjega trga in carinske unije ter nedeljivost štirih temeljnih svoboščin EU - prostega pretoka blaga, storitev in kapitala ter prostega gibanja oseb.
Obenem vključuje zagotovilo, da ne bo dogovorjenega ničesar, kar bi ogrozilo suverenost Združenega kraljestva, da bo to lahko razvijalo neodvisno trgovinsko politiko ter da bo konec prostega gibanja oseb med unijo in Združenim kraljestvom.
Ob upoštevanju teh zagotovil obema stranema si je na primer težko predstavljati rešitev za vprašanje meje na irskem otoku, enega ključnih vprašanj, ki ga bo treba doreči v okviru sporazuma o prihodnjih odnosih.
Celovit prostotrgovinski sporazum in enaki konkurenčni pogoji
Prav tako si ni lahko predstavljati, kako bosta strani uresničili namero razviti "ambiciozno, široko in uravnoteženo" gospodarsko partnerstvo, ki bo temeljilo na celovitem prostotrgovinskem sporazumu in obenem na enakih konkurenčnih pogojih, ki bodo zagotavljali odprto in pošteno konkurenco.
Enaki konkurenčni pogoji naj bi veljali za državne pomoči, na področju konkurence, pri standardih na področju socialnih vprašanj in zaposlovanja, pri okoljskih standardih, na področju podnebnih sprememb in pri pomembnih davčnih vprašanjih.
Politična izjava predvideva čim tesnejši trgovinski odnos na področju blaga.
Sporna carinska ureditev in irsko vprašanje
Med partnericama po brexitu naj ne bi bilo nikakršnih carin in kvot, veljala naj bi ambiciozna carinska ureditev, ki naj bi nadgradila in izboljšala enotno carinsko območje, ki ga predvideva ločitveni sporazum v okviru varovala v povezavi z irskim vprašanjem.
Rešitev glede carinskih odnosov, dosežena v okviru ločitvenega sporazuma, dviga veliko prahu na Otoku zaradi bojazni, da bi ta predvidoma začasna rešitev postala stalna carinska unija, ki bi Združenemu kraljestvu preprečevala lastne dogovore o trgovini z blagom s preostalim svetom.
Brez vizumov za kratke obiske
Glede na to, da Združeno kraljestvo noče uveljavljati načela prostega gibanja oseb, bo treba v prihodnje urediti tudi vprašanja, povezana z mobilnostjo državljanov na obeh straneh. V izjavi se obe strani zavezujeta, da bosta zagotovili brezvizumsko ureditev za kratke obiske.
Izjava vključuje tudi zavezo, da bosta strani zagotovili povezanost na področju potniškega in tovornega letalskega prometa.
Ribiški sporazum do julija 2020
EU in Združeno kraljestvo v izjavi tudi potrjujeta namero, da si bosta prizadevali za sklenitev in ratifikacijo novega ribiškega sporazuma do 1. julija 2020.
Ribištvo je eno od vprašanj, kjer sta EU in britanska stran še zelo vsaksebi. Pogajanja o tem, kako zagotoviti pravo ravnotežje med dostopom britanskih proizvodov na trg EU in dostopom ribičev EU do britanskih ribolovnih območij, bodo po vseh napovedih izjemno težka.
Poudarek na varnostnem sodelovanju
Veliko poudarka je v izjavi tudi na prihodnjem varnostnem sodelovanju med stranema, tako policijskem kot na področju zunanje politike in obrambe. Varnostnemu partnerstvu je tako kot gospodarskemu posvečeno posebno poglavje.
Reševanje sporov
Podobno kot ločitveni sporazum tudi politična izjava predvideva sistem reševanja sporov, ki vključuje skupen odbor in arbitražni zbor. V primeru vprašanj v povezavi s pravom EU bo imelo zadnjo besedo Sodišče EU.
Pogled naprej
EU naj bi mandat za pogajanja o prihodnjih odnosih opredelila kmalu po brexitu, ki se načrtuje 29. marca prihodnje leto. Pogajanja naj bi bila končana do konca leta 2020, kar je izjemno ambiciozen časovni okvir.
Kako se bo unija lotila pogajanj, bo verjetno jasno šele po oblikovanju nove Evropske komisije. Neuradno se na primer omenja možnost, da bi lahko imela nova komisija komisarja za odnose z Združenim kraljestvom.
Ekipa glavnega pogajalca unije o brexitu Michela Barnierja naj bi svoje delo končala, ko bo potrjen dogovor o brexitu, in naj ne bi prevzela tudi pogajanj o prihodnjih odnosih.
