Včeraj je sodišče zaslišalo še zadnje priče, ki so izpovedovale, kako jih je Cerkvenik izigraval oziroma zavajal in prodajal različne zgodbe, da se izvedejo izplačila za projekte, katerih dokumentacije ni nikoli dostavil z najrazličnejšimi izgovori. Glavna obravnava se bo nadaljevala in najbrž tudi že končala 29. novembra.
Spomnimo, Cerkvenik, takratni pomočnik generalne direktorice Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Darinke Miklavčič, je po navedbah tožilstva v letih 2007 in 2008 zlorabil zaupanje svojih sodelavcev, ponaredil nekatere dokumente in poskrbel, da so z računov bolnišnice na račune podjetij v tujini nakazali skupno 460.000 evrov v štirih nakazilih. Obtoženije sicerže na predobravnavnem naroku dejal, da bi krivdo priznal, če bi tožilstvo očitek štirih kaznivih dejanj goljufije preoblikovalo v očitek enega nadaljevanega kaznivega dejanja, za kar je zagrožena milejša kazen. V zagovoru je potem na kratko pojasnil, da se počuti krivega in da svoja ravnanja obžaluje. Ob tem je še poudaril, da sam ni pridobil nobene finančne koristi in da je bil v času, ko so bila kazniva dejanja storjena, v »težji zdravstveni situaciji«. Na dodatna vprašanja pa ni bil pripravljen odgovarjati.
Ob izbruhu afere pobegnil
Konec leta 2007 naj bi vodji finančne službe UKC predložil podpisan nalog, na katerem je bil žig s podpisom generalne direktorice, za nakazilo 100.000 evrov na račun podjetja na Kitajskem. Januarja 2008 je na podoben način uredil nakazilo 100.000 evrov na račun še enega podjetja v tujini, tokrat z utemeljitvijo, da gre za pokritje sodelovanja v nekem projektu Nata. Junija in julija 2008 pa je, s sklicevanjem na domnevno sodelovanje v EU-projektu, uredil še dve nakazili na račun podjetja v Franciji, in sicer v skupni vrednosti 260.000 evrov. Ob izbruhu afere je Cerkvenik izginil in živel v Dominikanski republiki, kjer so mu junija letos odvzeli prostost in ga izročili Sloveniji. Od takrat je v priporu.
