Zaradi gripe letno umre od 250.000 do 500.000 ljudi in vsako leto se pojavi rahlo drugačen sev gripe. Glede na sposobnosti mutacije virusa in to, da je vedno prisoten v naravi, se strokovnjaki strinjajo, da je le vprašanje časa, kdaj se bo pojavil sev, ki bo prav tako smrtonosen kot španska gripa.
»Pandemije gripe so kot potresi, hurikani in cunamiji, zgodijo se in nekateri so hujši od drugih,« je dejal direktor raziskovalnega centra za nalezljive bolezni univerze v Minnesoti, Michael Osterholm. Dodal je, da je le stežka točno predvideti, kdaj se bo začela ali kako se bo pandemija razvijala.
Danes bi umrlo več ljudi kot pred 100 leti
Virus bi seveda lahko ušel izpod nadzora in bi se potem hitro razširil po svetu, verjetno v roku nekaj tednov, predvideva profesor epidemiologije na ameriški državni univerzi Georgia, Gerardo Chowell. »Gripa je eden tistih virusov, ki se, ko enkrat pride med občutljivo populacijo, zelo hitro razširi,« je dejal. Predvsem zaradi ogromnega števila prebivalcev na svetu bi imeli tudi več obolelih in mrtvih kot pred 100 leti. Če je takrat za gripo umrlo 50 milijonov ljudi, bi jih lahko dandanes več kot 200 milijonov, je povedal. Osterholm je opozoril, da je treba sprva identificirati virus, ustvariti cepivo in ga razposlati po svetu, kar vzame precej časa. Prav tako bi bilo skoraj nemogoče izdelati dovolj cepiva za vse. »Po svetu bi v prvih šestih do devetih mesecih imel dostop do cepiva le odstotek do dva svetovne populacije.«
Zgodila bi se mala apokalipsa
Če bi prišlo do pandemije, Osterholm ocenjuje, da bi to pomenilo tudi propade družbe, saj bi bile šole in podjetja zaprti, javni promet ne bi deloval, pričakovati je tudi izpade elektrike, medtem ko bi se trupla kopičila. Kmalu bi imeli težave tudi z dostopom do hrane. Bolj kot morebitna pandemija bi bile hujše stranske posledice gripe, je povedal. V desetletjih po španski gripi so znanstveniki razvili različne imunoterapije, ki pomagajo pri omejitvi citokinskih neviht, a te terapije niso povsod dostopne. Tako dandanes v resnici nismo nič boljši v boju proti citokinskim nevihtam kot pred 100 leti, je opozoril Osterholm.
