Vsako leto iz hrvaškega primorja prejemamo pretresljive zgodbe o izkoriščanju sezonskih delavcev na Hrvaškem. Tokrat se je o svoji izkušnji razgovoril prebivalec Zagreba, ki je tako kot mnogi drugi poskušal zaslužiti nekaj denarja v Zadru. Moški sicer ni želel biti imenovan, saj se boji za svojo varnost.
Oglas
Izčrpanost
Zaposlena so imeli le dva natakarja, ki sta bila popolnoma izčrpana. Na koncu pa sta dobila le nekaj sto evrov za garaško delo.
Mladi Zagrebčan je pred sezono dal odpoved v svoji službi in na družbenih omrežjih dal oglas, da išče delo na obali. »Za to sem se odločil, ker sem od mnogih slišal, da se da s sezonskim delom zelo dobro zaslužiti, in če se dokažeš, te vzamejo tudi prihodnjo sezono,« je povedal neimenovani moški za portal Zagreb.info. Dodal je, da se je nove službe zelo veselil, še posebej ko je dobil ponudbo iz znane zadrske restavracije.
Natakar
»V restavraciji so iskali natakarja in takoj ko so mi odgovorili, sem se odpravil v Dalmacijo,« je povedal za portal. A sanje o dobri službi so se hitro razblinile. Povedal je, da je moral delati po 13 ur na dan. Začel je ob osmih zjutraj in nato delal do štirih popoldne. Takrat si je lahko vzel dve uri prosto, nato pa je spet delal od šestih popoldne do enih ponoči. Dobil ni nobenega prostega dneva, v enem mesecu, kolikor je delal, pa je zaslužil le okoli 672 evrov. V vsem času, ko je delal v restavraciji, sta delala samo dva natakarja, ki sta bila precej preobremenjena. Spal je v sobi polni podgan in po njegovih besedah skoraj brez kisika.
Napitnine
Protizakonito
DELOVNE URE
Začel je ob osmih zjutraj in nato delal do štirih popoldne. Takrat si je lahko vzel dve uri prosto, nato pa je spet delal od šestih popoldne in do enih ponoči.
Dejal je, da je sicer od gostov dobil precej napitnin, a jih ni smel obdržati. »Vse napitnine je dobil lastnik. Razmere so bile res katastrofalne, a to poslovodje ni brigalo.« Povedal je tudi, da se je v mesecu, kolikor je zdržal, v morju okopal le dvakrat, saj je bil preveč izčrpan, da bi lahko vsaj malo užival na plaži. Dejal je, da se je po približno enem mesecu zlomil zaradi izčrpanosti, podgan in trinajsturnega delovnika. Preprosto je pobral stvari in odšel, od takrat naprej pa dobiva grozilna sporočila na telefon. Čeprav so pritožbe o tovrstnih zaposlovanjih stalnica vsake sezone, pa nič ne kaže, da bi se stvari na tem področju kaj spremenile. Inšpekcije sicer poskušajo preverjati primere, a jih je premalo, zaposleni pa v strahu, da ne bodo dobili izplačanega nobenega denarja, ne upajo spregovoriti. In tako so ujeti v začaran krog in prepuščeni na milost in (bolj pogosto) nemilost delodajalcev, ki verjamejo, da lahko z njimi počnejo, kar želijo. In vsaj za zdaj glede tega nihče ne stori nič.
