Vojna v Iraku in Siriji je za njih morda izgubljena, vendar pa to ne pomeni, da Islamska država in terorizem na splošno zamirata. Napade izvajajo tako imenovani »samotni volkovi«, posamezniki se radikalizirajo prek spleta. Od radikalizacije pa do aktivacije običajno ne preteče veliko vode. Takšen primer je zgodba napadalca, ki je v Nici 14. julija lani s tovornjakom zapeljal med pešce – Mohameda Lahouaieja Bouhlela so v to prepričali v le nekaj tednih. Morda celo dneh.
Umrlo je 86 ljudi.
Maščevanje za domnevne krivice
Kaj je torej mogoče narediti zoper to nepredvidljivo obliko terorizma, jo je mogoče preprečiti? Le malokdo razume radikalizacijo tako dobro kot Adam Deen. Nekoč je bil pomemben član ekstremistične skupine Al Muhajiroun, ki jo je vodil zloglasni pridigar Anjem Choudhary. V osmih letih, ki jih je preživel v njeni sredi, je po britanskih univerzah novačil dovzetne muslimane. Danes se posveča boju proti ekstremizmu in islamistični ideologiji, ki jo je nekoč zagovarjal. Skupino je zapustil leta 2003.
Adam Deen: »K meni je pristopila ženska; videti je bila pretresena, bila je solznih oči. Ko sem jo pogledal, mi je dejala: »Moj brat je tistega dne umrl, bil je v enem od dvojčkov.« Takrat je zame vse »zmrznilo«. Bilo je, kot da bi nekdo nehal predvajati glasbo, kot da bi se plošča ustavila, vse je obstalo. Takrat sem se dejansko soočil s človeškimi posledicami ekstremizma in terorizma.«
»Zanimal me je islam, a mi v moji skupnosti niso znali odgovoriti na vprašanja, ki sem jih imel,« se spominja Deen. Odgovore so imeli pripadniki omenjene skrajne skupine. »Čutil sem, da razumejo vero.« Hitro se je povzpel po hierarhični lestvici; kaj kmalu je bil on tisti, ki je širil njihovo sporočilo. Tako zelo je verjel v njihovo »stvar«, da je na dan, ko sta padla dvojčka svetovnega trgovskega centra, praznoval. »Ko je padla še druga stolpnica in je bilo potrjeno, da se je zgodil teroristični napad, sem bil vznesen, radosten, srečen. Bilo je maščevanje. Vozili smo se po londonskih cestah in hupali. Ljudi smo spraševali, če so slišali novico. Napadli so Ameriko. Bilo je skoraj, kot da so kokoši prišle domov gnezdit.«
Po tistem so člani omenjene skupine spoznali, da imajo dejanja večjo težo kot besede. Takrat so začeli načrtovati napad. Za tarčo so si izbrali postajo podzemne železnice Tower Hill. »Izbrali smo si jo, ker je povezana z reko in s sistemom oskrbe z vodo. Če bi tja spravili bombo, bi lahko povsem poplavili podzemni sistem.« V času svoje aktivnosti – britanska vlada je skupino avgusta 2005 izobčila, razpadla je leto dni prej – so bili povezani s približno 70 terorističnimi zarotami. Vse so imele enak namen – boriti se proti tistim, ki naj bi po njihovem dojemanju islamu napovedali vojno.
Veličastnih 19
Ko so svoje sporočilo širili v Ilfordu, so s seboj imeli velik poster, s katerim so hoteli počastiti devetnajsterico, ki je 11. septembra 2001 izvedla teroristični napad. Na posterju je bil velik napis »Veličastnih 19«. »K meni je pristopila ženska; videti je bila pretresena, bila je solznih oči. Ko sem jo pogledal, mi je dejala: »Moj brat je tistega dne umrl, bil je v enem od dvojčkov.« Takrat je zame vse »zmrznilo«. Bilo je, kot da bi nekdo nehal predvajati glasbo, kot da bi se plošča ustavila, vse je obstalo. Takrat sem se dejansko soočil s človeškimi posledicami ekstremizma in terorizma.«
Več desetletij
Choudhary je bil po dveh desetletjih izmikanj lani le aretiran. Kaznovan je bil s petimi leti in pol za rešetkami. Adam se je stežka sprijaznil, da je izgubil osem let svojega življenja. »Pridružitev skrajni organizaciji ima svoje posledice. Prekinil sem stike s svojo družino in prijatelji. Bil sem sam.«
Skoraj desetletje pozneje je Adam ustanovil Inštitut Deen, s katerim med britanskimi muslimani promovira kritično mišljenje. Deluje tudi direktor Fundacije Quilliam, ki se bori proti ekstremizmu. Ta boj ne bo trajal le nekaj let, temveč več desetletij, je prepričan. Vseeno meni, da obstaja upanje. »Stopiti moramo skupaj in preprečiti mladim, da bi postali radikalizirani.«
Več v spodnjem videoposnetku.
